nihčé personne, aucun, nul
nihče drug personne d'autre, nul autre
nihče ne ve personne (ali nul) ne sait
Zadetki iskanja
- nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost
sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
c'est un homme nul (on) je prava ničla
nulle part nikjer
nul et non avenu (juridique) neveljaven
testament masculin nul neveljavna oporoka
élève nul nesposoben dijak
être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
faire match nul (sport) igrati neodločeno
déclarer nul proglasiti za neveljavno
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini - personne2 [pɛrsɔn] pronom
1. nekdo, neka oseba; sploh kdo, kdorkoli
je le sais mieux que personne to bolje vem kot kdorkoli
2. (z "ne") nikdo, nihče
personne ne le sait nihče tega ne ve
je ne connais personne nikogar ne poznam
personne d'autre, personne autre nihče drug - apprenti, e [aprɑ̃ti] masculin, féminin vajenec, -nka; figuré novinec, -nka, začetnik, -ica
apprenti maçon, tailleur, menuisier zidarski, krojaški, mizarski vajenec
apprenti sorcier čarovnikov učenec, figuré oseba, ki neprevidno sproži nevarne dogodke in jih potem ne more ustaviti, obvladati
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z neba; vaja naredi mojstra - aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden
en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo - braníti défendre, protéger; soutenir (une thèse); empêcher quelqu'un de faire quelque chose, défendre quelque chose à quelqu'un
braniti se se défendre, résister, se débattre; être récalcitrant, refuser de faire quelque chose, se refuser à faire quelque chose; prendre quelqu'un sous sa protection (ali sous sa sauvegarde); prendre la défense de quelqu'un
braniti svojo kožo défendre sa peau, vendre cher sa peau
nihče vam ne brani libre à vous de (+ inf.), vous serez toujours libre de… - broncher [brɔ̃še] verbe intransitif spotakniti se (contre quelque chose ob kaj); godrnjati; figuré oklevati, obotavljati se; motiti se; napraviti (nestrpno) kretnjo, ganiti se
sans broncher brez ugovora, brez godrnjanja
que personne ne bronche! da se nihče ne gane!
il a récité sa leçon sans broncher une fois povedal je lekcijo, ne da bi se enkrat zmotil
il n'y a pas si bon cheval qui ne bronche (proverbe) vsak človek se enkrat zmoti - chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka
bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji - ciller [sije] verbe intransitif treniti (z očesom), mežikati
personne n'ose ciller devant lui pred njim se nihče niti z očesom ne upa treniti - cloche2 [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast
cloche d'alarme signalni zvonec
cloche à plongeur potapljaški zvon
coup masculin de cloche udar zvona
métal masculin de cloche zvonovina
son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
sonner la grosse cloche vse sile napeti
on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih - commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)
d'un commun accord složno, enodušno
d'une commune voix enoglasno
en commun skupno, skupaj
hors du commun izreden
le commun des mortels večina ljudi
but masculin commun skupen cilj
fosse féminin commune skupen, množičen grob
dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin commune občinska hiša
nom masculin commun občno ime, apelativ
réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin commun zdrava pamet
vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse commune imeti skupno blagajno
vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti - destin [dɛstɛ̃] masculin usoda; konec; življenjski potek, življenje
on n'échappe pas à son destin nihče ne uide svoji usodi
il eut un destin tragique tragično je končal
croire en son destin verjeti v svojo usodo, srečo
prédire le destin à quelqu'un prerokovati komu usodo
tournant masculin du destin preobrat v usodi, v življenju - dévouer [devue] verbe transitif posvetiti; žrtvovati
se dévouer posvetiti se, žrtvovati se
se dévouer à la science posvetiti se znanosti
se dévouer corps et âme à une noble cause posvetiti se z dušo in telesom plemeniti stvari
il est toujours prêt à se dévouer on je vedno pripravljen, da se žrtvuje
Personne ne veut aller chercher de l eau? Allons dévoue-toi! Nihče noče iti po vodo'! Žrtvuj se, no! - drúg, drugáčen autre, différent
drug drugega l'un l'autre
drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
postati drugega mnenja changer d'avis
obleči drug suknjič changer de veston
nič drugega rien d'autre
nihče drug personne d'autre
to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
med drugim entre autres (choses)
drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs - excepté, e [ɛksɛpte] adjectif izvzet, z izjemo, razen
eux exceptés, personne n'a entendu parler de cela razen njih nihče ni slišal govoriti o tem
nos voisins exceptés (= excepté nos voisins) razen naših sosedov - infaillible [ɛ̃fajibl] adjectif absolutno zanesljiv, ki ne more izostati, neizogiben, neizbežen, nevarljiv; nezmotljiv
nul n'est infaillible nihče ni nezmotljiv
remède masculin infaillible zanesljivo učinkujoče zdravilo - inquiéter [ɛ̃kjete] verbe transitif vznemirjati, zbujati zaskrbljenost, skrbeti
s'inquiéter skrbi si delati, biti zaskrbljen (de zaradi, za); pobrigati se za
sa santé m'inquiète njegovo zdravje me skrbi
ne s'inquiéter de rien nobenih skrbi si ne delati
vous n'avez pas là de quoi vous inquiéter ni se vam treba vznemirjati
personne ne s'est inquiété de si c'est vrai nihče si ni vzel truda, da bi poizvedel, če je to res
il faut s'inquiéter d'avoir du charbon treba se bo pobrigati, da dobimo premog
sans être inquiété nenadlegovan - maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika
Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
en maître mojstrsko
sans maître brez gospodarja
de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
Maître (krajšava Me)
X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
maître d'armes učitelj mečevanja
maître(-)autel masculin glavni oltar
maître de ballet baletni mojster
maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
maître de conférences docent
maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
maître de forges fužinar
maître fripon velik lopov, slepar
maître garçon višji plačilni natakar
maître homme (familier) sijajen dečko
maîtresse femme energična ženska
maître nageur plavalni mojster
grand maître (prostozidarski) veliki mojster
idée féminin maîtresse glavna misel
pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
être maître chez soi biti gospodar v hiši
être maître de soi obvladati samega sebe
passer maître postati mojster, zelo spreten
se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
rester maître de la situation ostati gospodar položaja
il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga - mímo à côté de, prés de, devant ; (razen) hors de, en dehors de; à part, excepté, à l'exception de
iti, peljati se mimo aller devant (ali à côté de)
nihče mimo mene personne à part moi (ali d'autre que moi, excepté moi) - occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti
occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela