Franja

zémeljski terrestre; de la tirra

zemeljska obla globo m terrestre
zemeljska dela trabajos m pl de excavación (ali de desmonte)
zemeljski plaz corrimiento m de tierras
zemeljska površina superficie f de la Tierra
zemeljski plin gas m natural
zemeljska smola betún m (natural), asfalto m
zemeljski satelit satélite m de la Tierra
zemeljska skorja corteza f terrestre

terrenal zemeljski, sveten, minljiv

terreno zemeljski, sveten

terreno m zemlja, teren, zemljišče; pokrajina; plast, formacija; področje
terreno montañoso gorata pokrajina
terreno pantanoso močvirnat svet
en este terreno (fig) v tem pogledu (področju)
descubrir terreno raziskovati teren
ganar terreno napredovati
minar el terreno (a) komu tla spodkopati
reconocer el terreno rekognoscirati teren
sé el terreno que piso (fig) se (že) spoznam tu

terrero zemeljski; nizko leteč (ptič); figurativno nizkoten, podel

(cesta) terrera koš (za prenašanje zemlje)
piso terrero ilovnata tla

terrestre zemeljski; posveten, časen, minljiv

globo terrestre zemeljska obla

terrino prstén; zemeljski

desprendimiento moški spol izpustitev; zemeljski usad, plaz, zasutje; snemanje s križa; nesebičnost, požrtvovalnost

faja ženski spol pas, (generalska) prepasnica; povoj (za dojenčke); zemeljski pas

enviar bajo faja poslati pod križnim ovitkom
fajas pl ovijače, gamaše

polo moški spol fizika tečaj, pol; zemeljski tečaj

polo ártico, polo boreal, polo norte severni tečaj
polo antártico, polo austral, polo sur južni tečaj

producción ženski spol proizvodnja, produkcija, pridelovanje; proizvod, produkt; zemeljski zakladi

capacidad de producción produktivnost
exceso de producción, producción excesivo prevelika proizvodnja, hiperprodukcija

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

corrimiento moški spol sram, sramežljivost, zardelost; medicina ženska čišča; Čile revmatizem

corrimiento de tierra zemeljski usad, udor

dioses moški spol množina poganski bogovi; maliki

los dioses de la tierra zemeljski mogočniki

flor ženski spol cvetlica, cvet; laskanje; deviškost, devištvo; medicina mesečno perilo

flor del amor marjetica
flor de azahar oranžno cvetje (zlasti pri poročni slavnosti)
flor de azufre žvepleni cvet
flor de la canela (fig) najboljše, najfinejše
flor de la harina najboljša moka
flor de mayo šmarnice
flor de primavera marjetica
flor de la vida, flor de la edad mladost
pan de flor najboljši kruh
la flor y nata de la sociedad cvet (elita, smetana) družbe
a flor de vodoravno, enako z
a flor de agua komaj se dotikajoč vode, tik nad vodo
a flor de tierra na zemeljski površini
de mi flor sijajen, izvrsten
caer en flor umreti v cvetu let
dar en la flor (de) pravilno zadeti
entender la flor (a) spregledati namere kake osebe
perder la flor odcveteti
quitar, llevarse la flor posneti smetano
tener por flor a/c česa slabega se navaditi
¡esta flor le faltaba al ramo! (samo) še tega se je manjkalo!
flores pl laskanje, pokloni, komplimenti, prazne fraze
flores blancas (med) beli tok

hundimiento moški spol usedanje, pogrezanje

hundimiento de tierra zemeljski udor, usad

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane

stík contacto m (tudi el)

kratek stik (el) cortocircuito m
menjalni stik contacto intermitente
zemeljski stik contacto a tierra
biti v stiku z estar en contacto con
navezati stike z ponerse en contacto con
spraviti v stik poner en contacto
stopiti v stik z entrar en contacto (ali en relación) con
vzpostaviti (prekiniti) stik z establecer (interrumpir) el contacto con

subsuelo moški spol podzemljišče, notranjost zemlje

riqueza del subsuelo zemeljski zakladi

udòr hundimiento m ; depresión f

udor krvi vómito m de sangre, hematemesis f
zemeljski udor hundimiento m de tierra