rájši (prej) más bien, antes
rajši imeti (hoteti) preferir; gustar más
rajši imam, rajši naredim me gusta más, prefiero
rajši ostanem doma prefiero quedarme en casa
rajši imam vino kot pivo prefiero el vino a la cerveza
rajši vidim, da ostaneš prefiero que te quedes
Zadetki iskanja
- antes rajši, prej; marveč, temveč, nasprotno
antes morir que vivir mal rajši umreti kot slabo živeti
no le debe nada, antes (bien) es su acreedor ničesar mu ne dolguje, nasprotno, on je njegov dolžnik - más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in
más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)! - mejor bolje, najbolje; rajši, prej
mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
a lo mejor no venga morda ne pride
a caal mejor za stavo
lo mejor posible kar najbolje
cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
tanto mejor tem bolje
¡mejor! toliko bolje
estar mejor bolje se počutiti
está mejor bolje mu gre
mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
de mejor en mejor vedno bolje
lo que mejor le plazca čisto po vaši volji - primero najprej, predvsem, rajši; prvič
- preferir [-ie/i-] prednost dajati, bolj ceniti, rajši imeti
yo te prefiero a él ti si mi ljubši kot on
prefiero que te quedes rajši vidim, da ostaneš - bien dobro, prav; rad; zelo, mnogo; da, seveda, pač
ahora bien sedaj pa, torej, pač
(de) bien a bien, por bien zelo rad
de bien en mejor vedno bolje
por bien o por mal rad ali nerad, zlepa ali zgrda
más bien rajši
y bien no, torej
y bien ¿ qué noticias corren? kaj je torej novega?
¡bien! ¡bien! ¡bien! da, že dobro (grožnja)
bien mirado prav za prav
la gente bien fini ljudje, smetana družbe
bien anduvimos tres horas dolge tri ure smo hodili
dices bien imaš prav
bien lo decía yo to sem jaz takoj rekel
bien es verdad res je
¡bien está! prav (je)!
bien (así) como tako ... kot
(a) bien que četudi, dasi
no bien komaj
no bien... cuando komaj (brž ko) ... že ...
bien... bien ali ... ali, bodisi ... bodisi
bien sea (fuese)... o bodisi, da ..., ali ... - bollo moški spol bob, krof, cvrtnjak; mlečni kruh; kepa; grba; bula na glavi; ameriška španščina fin koruzen kruh
no cocérsele a uno el bollo skoprneti od radovednosti
perdonar el bollo por el coscorrón rajši se odreči koristi, ki je povezana s prevelikim trošenjem moči - cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica
cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj - descosido v neredu; blebetav; neumen
descosido m razparan šiv; čvekač
reír como un descosido na vse grlo se smejati
gastar como un descosido čezmerno zapravljati
peor es lo roto que lo descosido rajši upogniti se kot zlomiti (se) - doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti
doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti - gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek
de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
de (buena) gana (od srca) rad
de mejor gana rajši
de mala gana nerad
de su gana prostovoljno
darse gana dobiti veselje za
pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
hacer gana dobiti tek za jedi
no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
estar sin ganas ne imeti teka - hotéti querer ; (želeti) desear ; (zahtevati) pedir, exigir
rajši hoteti preferir
brezpogojno hoteti querer a todo trance
kakor hočete como usted quiera
on hoče (iti) v Nemčijo quiere ir a Alemania
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
kaj hočeš še več? ¿qué más quieres?
on ne ve, kaj hoče no sabe lo que quiere
naredi, kar hočeš haz lo que quieras (ali lo que te plazca)
hočeš nočeš plazca o no plazca, quiérase o no
bodi temu kakor hoče sea como quiera
takó si hotel así lo has querido
naj se zgodi, kar hoče venga lo que quiera - iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de
imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar - kámen piedra f ; med cálculo m
žlahten kamen piedra preciosa
kamen modrih piedra filosofal
kamen na kamnu piedra sobre piedra
trd kot kamen (fig) duro como una piedra
brusni kamen piedra de afilar (ali de amolar)
preskusni (temeljni, vogelni) kamen piedra de toque (fundamental, angular)
mlinski kamen piedra de molino, muela f
ledvični (žolčni) kamen (med) cálculo m renal (biliar)
sečni kamen (v mehurju) cálculo urinario (ali vesical)
umetni kamen piedra artificial (ali sintética)
vinski kamen tártaro m
zobni kamen sarro m dentario
drag kamen piedra fina
miljni kamen piedra miliar
gradbeni kamen piedra de construcción
kamen spotike piedra de escándalo
kamen se mi odvali s srca se me quita un gran peso de encima
rajši kamen tolčem antes prefiero sacar piedras del río
položiti temeljni kamen poner (ali colocar) la primera piedra
ne pustiti kamna na kamnu no dejar piedra sobre piedra - posponer* (glej poner) zapostaviti, odložiti, omalovaževati, vnemar pustiti
posponer el interés a la honra rajši imeti čast kot dobiček
posponer el pago odložiti plačilo - preferencia ženski spol prednost, posebna ljubezen za; gledališče prva vrsta, prednosten sedež
precio de preferencia izjemna cena
de preferencia, con preferencia posebno rad, najraje
dar preferencia prednost dati, rajši imeti - preferible kar zasluži prednost, prednosten
es preferible callar bolje je molčati
es preferible a la fruta boljše je kot sadje
me es preferible imam rajši - quebrar [-ie-] z-lomiti, razbiti, zdrobiti, zmečkati, raztolči; odtočiti (vodo); ostrašiti; omiliti; ukriviti, upogniti; prestopiti, prekršiti (zakon); premagati; zlomiti se, na dvoje iti; popustiti; bankrotirati, propasti
quebrar um monte izkrčiti gozd
quebrar los ojos slepiti oči (ostra luč)
está el agua que quiebra los dientes voda je ledeno mrzla
quebrar con uno prelomiti s kom
eso quebró por tí ti si kriv neuspeha
antes quebrar que doblar rajši se prelomiti kot se upogniti
quebrarse zlomiti se, na dvoje iti; med kilo dobiti
quebrarse la cabeza glavo si beliti
quebrarse los ojos oči si pokvariti - temprano zgoden, zgodaj zrel; zgodaj; kmalu: prezgodaj, predčasno, prenagljeno
pera temprana zgodnja hruška
tarde o temprano prej ali slej
más temprano prej
lo más temprano čim prej
muy temprano prav kmalu
todavía es temprano je še (pre)zgodaj
cuanto más temprano, mejor čim prej, tem rajši
llegar temprano prezgodaj priti
levantarse temprano zgodaj vstati