kjér donde; en donde; por donde
kjerkoli dondequiera (que... subj)
Zadetki iskanja
- adonde kamor, kjer
adonde quiera kamor koli, kjer koli - donde kjer, kamor
de donde od koder
hacia donde, para donde kamor
de donde diere brezglavo, na slepo
donde no če ne; v nasprotnem primeru
voy donde mi amigo grem k prijatelju
está donde mi hermano je pri mojem bratu - adondequiera kamor koli, kjer koli
- caponera ženski spol kletka za kopune; figurativno kraj, kjer imaš vse možne udobnosti zastonj; ječa
- dìm humo m
brez dima sin humo
oblaki (steber) dima nubes f pl (columna f) de humo
kjer je dim, je tudi ogenj no hay humo sin fuego - libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan
libre acceso prost pristop
libre albedrío svobodna volja
libre cambio svobodna trgovina
libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
libre de derechos prost carine
libre de impuestos neobdavčen
ejemplar libre prost izvod
entrada libre prost vstop
puerto libre svobodno pristanišče
V. es libre na prosto Vam je dano
por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame - lúč luz f (tudi fig)
dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso - ôgenj fuego m (tudi fig, voj)
ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale - parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec
la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim - río moški spol reka, velereka, veletok; tok
río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice - vólja voluntad f , (hotenje) querer m ; (odločenost) determinación f ; (želja) deseo m
dobra (slaba) volja (razpoloženje) buen (mal) humor m
poslednja volja (jur) última voluntad, testamento m
svobodna volja libre voluntad, propia voluntad; fil libre albedrío m
železna volja voluntad férrea (ali de hierro)
iz proste volje de (buen) grado, por propia voluntad, espontáneamente
proti svoji volji (nerad) de mala gana, con repugnancia
proti moji volji contra mi voluntad, a pesar mío
za božjo volja! ¡por (el amor de) Dios!; ¡gloria santa!
kruh po volji (v restavraciji) pan a discreción
čemerna, »pasja« volja humor m de perros
biti dobre (slabe) volje estar de buen (mal) humor
biti komu na voljo estar a la disposición de alg
imeti najboljšo voljo estar animado de la mejor voluntad (ali de los mejores deseos)
pri najboljši volji tega ne morem storiti me es de todo punto imposible hacerlo
če bi šlo po moji volji si por mi gusto fuera
pokazati dobro voljo mostrar buena voluntad
uveljaviti svojo voljo imponer su voluntad
ustreči volji koga cumplir la voluntad de alg
tvoja volja naj se zgodi! ¡hágase tu voluntad!
kjer je volja, tam je moč querer es poder
/ 1
Število zadetkov: 12