Franja

Zadetki iskanja

  • dálje más lejos

    dalje prihodnjič continuará
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • otrosí vrh tega, dalje
  • pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda

    pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
    ¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
    ¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
    ¡pues qué! nič za to!
    ¡ea pues! daj! no! na noge!
    ¡venga pues! le daj(te)!
    pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
    ¡pues no! nikakor!
    ¡pues sí! seveda! naravno!
    ¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
    ¡pues bien! daj! no! no torej!
    ¿pues no? kajne?
    Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
    V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili
  • etcétera (krajšava: etc, &, &c) in tako dalje (itd.)
  • plus ultra latinsko še dalje

    ser el non plus ultra (pop) biti neprekosljiv
  • adelante naprej, spredaj; potem

    en adelante naprej, dalje; v naprej; v prihodnje, odslej
    de aquí (en) adelante, de hoy en adelante od zdaj naprej, od danes naprej, odslej
    ir adelante naprej priti, napredovati
    echar adelante, ir adelante naprej iti, nadaljevati
    hacerse adelante naprej stopiti
    llevar adelante pospeševati; doseči
    ¡adelante! naprej! vstopite!
  • dán día m

    dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
    čez dan durante el día
    dan za dnem día por día, cada día
    dvakrat na dan dos veces al día
    do današnjega dne hasta (el día de) hoy
    nekaj dni pozneje a los pocos días
    naslednjega dne al día siguiente (de)
    enega teh dni un día de estos
    dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
    noč in dan día y noche
    od dneva, ko ... desde el día que...
    od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
    od enega dneva do drugega de un día para otro
    od prvega dne (dalje) desde el primer día
    pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
    dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
    oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
    pred nekaj dnevi hace algunos días
    prost dan día libre
    v 14 dneh dentro de 15 días
    ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
    vsak drugi dan cada dos días
    vse dneve todos los días
    vsak dan cada día
    pri belem dnevu en pleno día
    rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
    sodni dan el Día del Juicio
    kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
    dan se dela amanece; alborea
    (svetel) dan je že ya es de día
    določiti dan fijar un día (ali una fecha)
    ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
    prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
    priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
    to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
    slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
    voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
    živeti tjavdan vivir al día
    ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final
  • presente sedanji, sodoben; navzoč, prisoten

    al presente, de presente sedaj
    desde el primero del presente (mes) od 1. t. m. dalje
    en el caso presente v tem (pričujočem) primeru
    por el (ali la, lo) presente za sedaj
    tiempo presente sedanjost; sedanjik
    estar presente biti navzoč
    estar de cuerpo presente položen na svečan mrtvaški oder
    hacer presente spomniti, predočiti, na dušo pihati
    tener presente imeti v vidu, imeti pred očmi; spominjati se
    lo tendré presente mislil bom na to
    ¡presente! tu! (pri klicanju imen)
    Presente Tu (na pismih)
  • proseguir [-i-, g/gu] nadaljevati; zasledovati, preganjati

    prosiga V. (la lectura) čitajte dalje!
    proseguir en la marcha iti naprej
  • rôjstvo nacimiento m

    pred (po) Krist. rojstvom (-vu) antes (después) de Jesucristo
    pri rojstvu al nacer
    od mojega rojstva (dalje, naprej) desde mi nacimiento
    po rojstvu iz ... oriundo, natural (de)
    Francoz po rojstvu francés de origen, de nacionalidad francesa
    omejevanje rojstev limitación f de la natalidad
    kontrola (reguliranje) rojstev control m (regulación f) de los nacimientos
    nazadovanje (povečanje) rojstev descenso m (aumento m) de natalidad
    preprečevanje rojstev prevención f de nacimientos
    število rojstev (rodnost) natalidad f
  • spôdaj abajo; debajo; en la parte baja, en la parte inferior

    dalje spodaj más abajo
    glej spodaj véase más abajo, véase más adelante
    od spodaj de abajo
    od spodaj navzgor hacia arriba, de pies a cabeza
    kot spodaj (navedeno) como al pie
    spodaj omenjeni, imenovani abajo mencionado
    tu (tam) spodaj aquí (allá) abajo
    spodaj podpisani el abajo firmado
  • sucesivamente zaporedno, sukcesivno, eden za drugim

    y así sucesivamente in tako dalje, itd.
  • takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte

    in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
    kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
    tako je v življenju así es la vida
    gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
    tako ne gre así no puede ser
    tako je, če ... así sucede cuando...
    tako je na svetu así es el mundo
    tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
    če je tako en eso caso, siendo así
    je tako lepó! ¡es tan hermoso!
    nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
    bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...)
  • tarde ženski spol popoldan; pozen popoldan, večer

    diario de la tarde večerni list, večernik
    hora de la tarde večerna ura
    ayer por la tarde včeraj popoldne
    esta tarde danes popoldne
    por (ali a) la tarde popoldne
    hacia la tarde proti večeru
    ¡buenas tardes! dober dan! (rečemo od 12. ure dalje)
    dar las buenas tardes dober večer (dan) voščiti, pozdraviti
  • vientre moški spol trebuh, spodnji del trupa; vamp; votlina; medicina stolica, opravljanje potrebe

    yegua de vientre plemenska kobila
    desde el vientre de su madre (fig) od svojega rojstva (dalje)
    hacer de vientre potrebo opraviti, iti na stolico
    llenarse el vientre napolniti si želodec, pošteno se najesti
    vientre ayuno no oye a ninguno, el vientre no tiene orejas (pregovor) sila kola lomi
Število zadetkov: 16