Franja

Zadetki iskanja

  • deplorar objokovati; pomilovati; obžalovati

    lo deploro vivamente to globoko obžalujem
  • desahogado prostoren, širen, širok; (pre)drzen; razuzdan

    estar (vivir) desahogado udobno živeti
    es un desahogado to je predrzen človek
  • descansar olajšati (delo); počivati, spati, odpočiti si

    descansar la cabeza en los brazos glavo na roke nasloniti
    descansar en alg. zanesti se na koga
    sin descansar nepretrgano; brez počitka
    ir a descansar iti spat
    ¡descanse V.! bodite brez skrbi! zanesite se na to!
    ¡que descanse! lahko noč!
  • descontar [-ue-] odračunati, odšteti, odtegniti

    descontando que neglede na to, da ...
    descontarse ušteti (uračunati) se
  • descuidar ne upoštevati, ne se meniti za; biti zanikrn; biti brez skrbi

    descuidar en alg. zanesti se na koga
    ¡descuide V.! bodite brez skrbi! zanesite se na to!
    descuidarse zanikrn biti; napak narediti; spozabiti se; biti brez skrbi, ne se skrbeti (de, en zaradi)
  • desengañar razočarati; spametovati

    desengañarse sprevideti svojo zmoto
    desengañarse de ilusiones izgubiti iluzije
    ¡desengáñese V.! ne vdajajte se iluzijam! sprevidite to!
  • déti hacer; poner, meter

    to mi dobro dé esto me sienta bien
    nič ne de no es nada; no importa; no tiene importancia
  • deudor dolžan

    deudor m dolžnik
    saldo deudor saldo dolgov
    ser deudor de una suma dolgovati vsoto
    me es deudor ello za to se mora meni zahvaliti
  • día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

    día de abstinencia postni dan
    día aciago nesrečen dan
    día de año nuevo novoletni dan
    día de años rojstni dan
    día de ayuno postni dan
    día de Corpus, día del Señor telovo
    día de descanso dan počitka
    día de entresemana delavnik
    día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
    día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
    el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
    día de huelga zaspani ponedeljek
    el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
    día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
    día lectivo dan šolskega pouka
    el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
    día y noche vedno, neprenehoma
    día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
    día de Reyes sv. Trije kralji
    día del santo god
    el día siguiente naslednji dan
    día de vigilia postni dan
    al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
    antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
    como el día y la noche (različen) kot noč in dan
    ¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
    de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
    orden del día dnevni red
    pan del día sveže pečen kruh
    es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
    dos veces al día dvakrat na dan
    en el día dandanes
    en su día o pravem času; svoje dni
    entre día čez dan
    el otro día oni dan, nedavno
    ¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
    hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
    (al) otro día naslednji dan
    mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
    día por día vsak dan, dan za dnem
    por día, al día enkrat na dan
    (todo) el santo día ves ljubi božji dan
    un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
    ¿es de día? ali je dan?
    es muy de día svetel dan je
    estar al día biti na tekočem
    hace buen día lepo vreme je
    ponerse al día korak držati (s časom)
    virir al día tjavdan živeti
    un día es un día enkrat ni nobenkrat
    días pl dnevi (življenja), rojstni dan
    a días tu pa tam, ne vedno
    a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
    de días že nekaj časa
    hombre de días prileten človek
    en días prileten, v letih
    en pucos días, en cuatro días v kratkem
    ¡no en mis días! nikoli!
    los más de los días skoraj vse dni
    ¡buenos días! dober dan!
    alcanzar en días koga preživeti
    dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
    dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
    tener días biti v Ietih: muhast biti
    yedno días y viniendo s časom; v tem
  • diablo moški spol vrag, hudič, satan; zlobnež; grd človek

    ¡diablo! vraga! niti v sanjah ne!
    ¡qué diablo! prav tega se je še manjkalo!
    allí anda el diablo suelto tu je pravi hudič
    dar al diablo k vragu poslati; ostro zavrniti
    ése es el diablo za tem grmom tiči zajec
    no es tan feo el diablo como le pintan vrag ni tako črn, kot ga slikajo; videz vara
    estar dado al diablo besen (ves iz sebe) biti
    el diablo que Io entienda vrag naj to razume!
    tener diablo premeten biti
    no valer un diablo za nič biti, nesposoben biti
    un humor de todos los diablos zelo slaba volja
    ¡(con) mil diablos! vrag naj (to) vzame!
    ¿qué diablo va a hacer? kaj vraga bo naredil?
  • dicho imenovan(i)

    el arriba dicho zgoraj omenjeni
    dicho y hecho rečeno storjeno
    no es para dicho ne da se povedati
    lo dicho, dicho ostane pri tem, kot rečeno
    dicho m izraz; izrek; dovtip; obljuba zakona
    es un dicho to ni resno mišljeno
    del dicho al hecho hay gran trecho obljubiti in obljubo držati je dvoje
  • diente moški spol zob; zareza, škrbina

    diente canino, diente angular očnjak (zob)
    diente incisivo sekalec
    diente de juicio modrostni zob
    diente de leche, diente caduco mlečni zob
    diente de león regrat
    diente molar kočnik
    diente postizo umeten zob
    dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
    estar a diente (s) biti zeio lačen
    hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
    meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
    tener buen diente biti dober jedec
    no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
    dientes pl čekani
    risa de dientes hinavski nasmeh
    aguzar los dientes jezik brusiti
    alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
    crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
    echar dientes zobe dobivati (otrok)
    eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
    traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
    a regaña dientes z nevoljo, nerad
  • diferente različen

    eso es (muy) diferente to je nekaj čisto drugega
    diferentes pl več, razni
    en diferentes veces nekajkrat
  • difícilmente težko, komaj

    difícilmente lo logrará težko bo to dosegel
  • dignarse blagovoliti

    dígnese V. (de) hacerlo blagovolite to narediti
  • Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

    (dios) malik
    Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
    hablar con Dios moliti
    a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
    como dios popoln, dovršen
    la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
    dar por dios vbogajme dati
    dios dirá to je v božjih rokah
    sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
    llueve de dios močno dežuje
    pedir (ir) por dios beračiti
    lo sabe todo dios vsak to ve
    dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
    ¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
    ¡a dios! zbogom!
    ¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
    ¡ay dios! moj bog!
    ¡quiera dios! bog daj!
    ¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!
  • distar oddaljen biti; različen biti

    el pueblo dista dos horas de camino kraj je oddaljen dve uri hoda
    disto mucho de aprobarlo daleč sem od tega, da bi to odobraval
  • distinto različen; razločen, jasen; razumljiv

    eso es muy distinto to je nekaj čisto drugega
    distintos nekateri, razni, številni
    los distintos casos posamezni primeri
    distintas veces ob raznih prilikah
  • dišáti oler

    dišati po vinu oler a vino
    prijetno dišati oler bien; tener buen olor (ali aroma); despedir (un) olor agradable
    neprijetno dišati oler mal
    to diši po izdajstvu eso huele a traición
    vino mi diši el vino me gusta
    nič mi ne diši no tengo apetito
  • dnò fondo m

    na dnu a(l) fondo
    iz dna srca con toda el alma, de todo corazón
    dotakniti se (priti do) dna (v vodi) tocar fondo, hacer pie
    iti na dno (potopiti se) irse a fondo
    izpiti čašo do dna apurar el vaso
    to izbije sodu dno ¡es el colmo!; eso colma la medida