Franja

Zadetki iskanja

  • sonado slaven; razvpit

    la sonada ocasión edina priložnost, ki se nudi
    hacer una que sea sonada dati mnogo govoriti o sebi
    a los 60 años bien sonados precej čez 60 let star
  • soñar [-ue-] sanjati

    soñar con (ali en, de) alg. sanjati o kom
    soñar en voz alta govoriti v sanjah
    soñar despierto (fig) sanjač biti
    ¡ni soñarlo (siquiera)! še v sanjah ne!
  • srebró plata f

    čisto srebro plata fina
    srebro v palicah plata en barras
    mačje srebro (min) mica f blanca
    novo srebro plata alemana, alpaca f, plata f meneses
    živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
    iz srebra de plata
    pokalno živo srebro fulminato m de mercurio
    zastrupljenje z živim srebrom hidrargirismo m
    govoriti je srebro, molčati je zlato en boca cerrada no entran moscas
  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • tekóč corriente ; fig fluido

    tekoči mesec el mes corriente; el mes en curso
    v enem letu en el año en curso
    tekoči izdatki gastos m pl ordinarios (ali corrientes)
    tekoči račun cuenta f corriente
    tekoča voda agua f corriente
    tekoč slog (stil) estilo m fluido (ali fácil)
    tekoče zadeve los asuntos corrientes
    tekoč trak (montažni) cinta f continua (de montaje)
    na tekočem traku (teh) en serie, fig sin interrupción, incesantemente
    delo pri tekočm traku trabajo en serie
    tekoča številka número m correlativo, número de orden
    tekoče oštevilčiti numerar correlativamente
    tekoče brati leer de corrido (ali con facilidad)
    tekoče govoriti hablar con soltura (ali con facilidad ali corrientemente)
    tekoče pisati escribir con soltura (ali a vuela pluma)
    biti na tekočem estar al corriente, (biti ažuren) estar al día
  • tendido ležeč, zleknjen, iztegnjen; obširen, natančen

    a vuelo tendido v polnem (po)letu
    hablar largo y tendido govoričiti, veliko govoriti
    quedar tendido obležati
    tendido m bikob pokrit sedež v areni; Am posteljno perilo; bikob zaklopni sedeži
  • teología ženski spol bogoslovje; verouk

    teología escolástica sholastično bogoslovje
    facultad de teología bogoslovna fakulteta
    no meterse en teologías (fig) ne govoriti o stvareh, ki jih ne razumemo
  • tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

    tihi družabnik socio m comandatario
    tiha maša misa f rezada
    tiha molitev (rel) oración f mental
    tiha noč noche f tranquila, noche de paz
    Tihi ocean (océano m) Pacífico m
    tih sporazum acuerdo m tácito
    tiha voda agua f mansa, agua estancada
    tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
    tih se zadržati estar quietecito
    tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
    bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
    tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
    tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
    tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa
  • tjavdán sin reflexión; a la ventura de Dios

    tjavdan govoriti hablar al aire
    tjavdan živeti vivir al día
  • tratar obravnavati, obdelovati, ravnati z, občevati; razpravljati, pogajati se; skleniti (kupčijo); nagovoriti z naslovom; trgovati, kupčevati

    tratar con rigor strogo ravnati z
    le trató de loco rekel mu je norec
    tratar de tú tikati
    tratar mal slabo ravnati z
    tener que tratar con alg. imeti posla s kom
    tratar de govoriti o, pogajati se o
    tratar de conseguir a. skušati kaj doseči
    tratar de hacer a/c nameravati kaj, prizadevati si, da
    tratar en lanas trgovati z volno
    tratarse iti za; (medsebojno) občevati
    no se puede tratar de ello o tem ne more biti govora
    ¿de qué se trata? za kaj gre?
  • véter viento m

    vetrovi (med) flatulencia f
    v vetru, pri vetru al viento
    kot veter hitro como el viento
    mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
    leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
    severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
    viharen veter viento de tormenta
    veter, ki reže viento cortante
    imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
    imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
    govoriti v veter (fig) hablar en balde
    pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
    veter piha el viento corre (ali sopla)
    piha močan veter sopla un viento recio
    veter se je polegel el viento ha amainado
    veter se je prevrgel el viento ha cambiado
    plapolati v vetru flotar al viento
    torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
    raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
    veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
    veter se umirja el viento se encalma
    obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
    kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
    sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente
  • volver [-ue-; pp vuelto]

    1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

    volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
    volver la comida izbruhati jed
    volver de espaldas na rame dati
    volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
    eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
    volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
    volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
    volver mal por mal vračati zlo za zlo
    volver tonto poneumniti
    volver un vestido obrniti obleko
    no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

    2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

    volver atrás vrniti se, obrniti se
    al volver na povratnem potovanju
    a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
    volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
    le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
    vuelvo volando ta hip se vrnem
    volver a casa vrniti se domov
    volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
    volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
    volver a decir ponoviti
    ¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
    volver a empezar zopet, znova začeti
    volver a ver zopet videti
    volver a traer nazaj prinesti
    hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
    volver de hablar con pravkar govoriti z
    volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
    volver en su acuerdo zopet k sebi priti
    volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
    volver por alg. zavzeti se za koga
    volver sobre pokazati na; vrniti se na
    volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
    volver sobre el asunto vrniti se na stvar
    volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
    volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
    volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
    volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
    volverse loco znoreti, nor postati
    volverse loco buscando kot nor iskati
    es para volverse loco človek bi znorel
    volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
    volverse a casar spet se poročiti
    todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
    me he vuelto a dormir spet sem zaspal
  • voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

    voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
    voz de la conciencia glas vesti
    voz guía geslo (v slovarju)
    voz de mando ukazovalen ton
    voz de trueno gromoven glas
    mala voz slab glas (sloves)
    a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
    a media voz s pridušenim glasom
    a una voz enoglasno
    de viva voz ustno; izrecno
    en alta voz glasno
    en baja voz tiho
    ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
    alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
    se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
    corre la voz govori se, šušlja se
    dar una voz (a) komu zaklicati
    llevar la voz cantante (fig) vladati
    poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
    tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
    tomar voz poizvedovati
    voces pl vpitje, klici
    voces de socorro klici na pomoč
    juego de voces besedna igra
    un secreto a voces javna tajnost
    dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
    dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
    estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti
  • vréden digno

    človeka vreden digno del hombre
    hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
    obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
    zaničevanja vreden digno de desprecio
    biti vreden valer
    ni vredno truda no vale la pena
    on ni veliko vreden no vale gran cosa
    on ni vreden, da ... no merece que (subj)
    ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
    ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
    biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
    to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
    izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
    smatrati za vredno considerar digno de
  • vulgaridad ženski spol vulgarnost, prostaštvo; vsakdanjost, trivialnost

    decir vulgaridades neumnosti govoriti
  • zlòg sílaba f

    po zlogih por sílabas
    poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
    delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
    deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
    govoriti po zlogih silab(e)ar
  • zrák aire m

    na svežem zraku al aire libre
    slab, zatohel zrak aire viciado
    nezdrav (soparen, razredčen, stisnjen, tekoč) zrak aire malsano (bochornoso ali pesado, enrarecido, comprimido, líquido)
    morski zrak (višinski, planinski) zrak aire de mar (de montaña)
    nekaj je v zraku (fig) algo flota en el aire
    zrak je čist (fig, nevarnost je minila) (ya) ha pasado el peligro
    govoriti v zrak hablar por hablar
    iti na svež zrak salir a airearse, salir a tomar el aire (ali a tomar el fresco)
    plavati v zraku flotar en el aire
    spustiti v zrak volar, hacer saltar
    ustreliti v zrak disparar (ali tirar) al aire
    to še vse visi (je) v zraku (fig) aún no está decidido
    zleteti v zrak (eksplodirati) volar; hacer explosión
    živetí od zraka (fig) mantenerse (ali vivir) del aire