Franja

Zadetki iskanja

  • sprejémen receptor

    sprejemna antena antena f receptora
    sprejemni dan día m de recibo
    sprejemna dvorana sala f de recibir, sala de recepciones
    sprejemni izpit examen m de admisión
    sprejemna motnja (radio) interferencia f
    sprejemna postaja (radio) estación f receptora
  • sréčen feliz; dichoso; afortunado ; (dogodek) fausto ; (bodočnost) venturoso

    srečen dan día m venturoso
    srečno pot! ¡feliz viaje!, ¡buen viaje!
    srečen slučaj feliz casualidad f, feliz coincidencia f, lance m de fortuna
    rodil se je pod srečno zvezdo ha nacido con buena estrella
    srečno dospeti llegar felizmente, llegar bien
    srečno! (rudarski pozdrav za srečno vrnitev iz jame) ¡buena vuelta!
  • stópiti2 dar un paso; dar pasos; andar, caminar

    stopiti iz salir de
    stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
    stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
    stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
    stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
    stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
    stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
    stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
    stopiti h komu acercarse a alg
    stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
    stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
    napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
    stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
    stopiti komu pred oči presentarse ante alg
    stopiti pod streho ponerse bajo techo
    stopiti v stike z entrar en relaciones con
    stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
    stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1o de mayo)
  • svátben, svátovski de boda, de bodas

    svatovski dan día m de la boda
    svatovska koračnica marcha f nupcial
    svatovska pojedina banquete m de bodas
    svatovska pesem epitalamio m
    svatovski (po)let (čebel) vuelo m nupcial
    svatovski sprevod cortejo m nupcial
    svatovska svečanost boda f, bodas f pl
  • svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

    sveta aliansa (hist) Santa Alianza
    sveti Anton (rel) San Antonio
    sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
    sveti dan (božič) el día de Nochebuena
    sveta družina (rel) la sagrada familia
    sveti duh (rel) el espíritu santo
    sveta dolžnost sagrado deber m
    sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
    sveto leto año m santo
    sveta nebesa! ¡santo Dios!
    sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
    sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
    Sveta Stolica la Santa Sede
    sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
    sveti večer (rel) Nochebuena f
    vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
    o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
    njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
    sveto obljubiti prometer solemnemente
    delati se svetega fingir devoción, ser beato
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado
  • svètel claro; luminoso; brillante

    svetlo moder azul claro
    svetlo pivo cerveza f rubia
    svetla soba habitación f clara
    svetla stran lado m de la luz, fig lado bueno, aspecto m favorable
    svetli trenutki (momenti) (med) intervalos m pl claros (ali lúcidos)
    pri svetlem, belem dnevu en pleno día
    svetel dan je ya es de día, es muy de día
    svetlo postaja (zjutraj) amanece, empieza a amanecer
    svetlo goreti dar buena luz; (sveča) arder con viva luz
  • svêtlo luz f del día; luz natural

    dati na svetlo publicar
    priti na svetlo (na dan) manifestarse; hacerse patente; hacerse público; (skrivnost) salir a luz, revelarse, descubrirse
  • tarde ženski spol popoldan; pozen popoldan, večer

    diario de la tarde večerni list, večernik
    hora de la tarde večerna ura
    ayer por la tarde včeraj popoldne
    esta tarde danes popoldne
    por (ali a) la tarde popoldne
    hacia la tarde proti večeru
    ¡buenas tardes! dober dan! (rečemo od 12. ure dalje)
    dar las buenas tardes dober večer (dan) voščiti, pozdraviti
  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri
  • tepéžen

    tepežni dan (rel, 28. XII.) día m de los Inocentes
  • tercer= tercero tretji

    el tercer día tretji dan
    en tercer lugar tretjič, na tretjem mestu
    el tercer piso tretje nadstropje
  • 1

    ogovoriti koga s ti tutear a alg, tratar de tú a alg
    kakor ti meni, tako jaz tebi donde las dan, las toman
  • tísti, tísta, tísto (pridevniško rabljen) ese, esa, eso; aquel, aquella, aquello

    tisti dan aquel día; (samostalniško rabljen) ése, ésa; aquél, aquélla
    v tistih časih en aquellos tiempos
  • todo ves, cel; vsak; le, samo

    todo el (santo) día ves (božji) dan
    todo el mundo vsi; vsak
    todos los días vse dni, vsak dan
    todo los Santos vsi sveti (1. november)
    por todos los aspectos v vsakem pogledu
    todo un año celo leto
    es toda una clase on je razred zase
    todo lo bueno vse dobro
    todo lo más kvečjemu; vsekakor, na vsak način
    todo alumno (= todos los alumnos) vsak učenec, vsi učenci
    todo blanco ves (čisto) bel
    toda Yugoeslavia vsa Jugoslavija
    todo sumado kratko in malo, skratka
    todo cuanto, todo lo que vse, kar
    toda precaución es poca človek ni nikoli dovolj previden
    toda clase de excusas vsi mogoči izgovori
    a todo correr v polnem teku
    a todo costo ne glede na stroške
    a todo más kvečjemu
    a toda prisa v vsej naglici
    A todo pulmón na vse grlo (vpiti)
    a toda vela z razvitimi jadri
    con todo esto vendarle, navzlic temu
    de toda clase (ali especie) vsakovrsten
    de todas partes od vseh strani
    por (ali en) todas partes vsepovsod
  • todo moški spol celota

    eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
    todo se acabó sedaj je vse končano
    todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
    a todo z vso silo
    ante todo predvsem, zlasti
    antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
    con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
    de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
    del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
    acabar del todo popolnoma dokončati
    sordo del todo gluh kot kamen
    no es seguro del todo ni čisto gotovo
    después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
    en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
    en un todo popolnoma, absolutno; sploh
    por todo, por todas v celem
    hacer cara a todo na vse pripravljen biti
    jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
    perderlo todo vse izgubiti
    todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
    todos juntos vsi skupaj
    todos somos unos vsi smo enaki
  • trece trinajst

    el trece de junio (na dan) 13. junija
    trece m število 13
    mantenerse (ali seguir) en sus trece (fig) biti trdovraten, ne popustiti
  • treinta trideset

    el treinta de enero (na dan) 30. januarja
  • tres tri(je)

    el tres de junio (na dan) 3. junija
    a las tres de la tarde ob treh popoldne
    a las tres va la vencida vseh dobrih stvari je troje
    tres m trojka, trojica
    y tres más še mnogo več
    como tres y dos son cinco tako gotovo, kot je dvakrat dva štiri
  • trétji, trétja el tercer, la tercera

    3. junij el tres de junio
    Ferdinand III Fernando III (Tercero)
    tretji stan (hist) el tercero estado
    vsak tretji dan cada tres días
  • trueno moški spol tresk, grom, udar, pok; figurativno postopač

    el trueno gordo najvažnejša, glavna točka; katastrofa
    gente del trueno postopači
    hay (ali dan, se oyen) truenos grmi
    ir de trueno iti na pohajkovanje