Franja

Zadetki iskanja

  • míza mesa f

    pri mizi a la mesa
    čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
    pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
    jedilna miza mesa f de(l) comedor
    raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
    servisna miza trinchero m
    toaletna miza tocador m
    točilna miza mostrador m
    ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
    jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
    pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
    prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
    pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
    sesti k mizi sentarse a la mesa
    vstati od mize levantarse de la mesa
    igralna miza mesa de juego
    okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)
  • móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

    moč navade fuerza de la costumbre
    z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
    po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
    s polno močjo (o ladji) a toda máquina
    z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
    z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
    čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
    delovna moč mano f de obra; personal m
    konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
    motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
    davčna moč capacidad f contributiva
    kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
    gonilna moč (teh) fuerza motriz
    moška moč fuerza viril; virilidad f
    moralna moč virtud f
    moč volje fuerza de voluntad
    obrambna moč fuerza defensiva
    orjaška moč fuerza hercúlea
    prebojna moč fuerza de percusión
    telesna moč fuerza física
    učna moč maestro m, profesor m
    udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
    ustvarjalna moč fuerza creativa
    vlečna moč fuerza de tracción
    zdravilna moč virtud f curativa
    moč usode la fuerza del sino
    biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
    to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
    biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
    kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
    napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
    priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
    preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
    zbirati moči hacer acopio de fuerzas
    napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance
  • molk silencio m ; mutismo m

    pretrgati molk romper el silencio
    pripraviti koga k molku hacer callar (ali acallar ali reducir al silencio) a alg
    vztrajati v molku obstinarse en callar
    zaviti se v molk darse en un mutismo impenetrable
    molk je zlato el silencio es oro, fam en boca cerrada no entran moscas
  • mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

    mosca de la carne mesarska muha
    mosca común navadna (hišna) muha
    mosca de España španska muha
    mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
    mosca parásita muha zajedavka
    mosca verde, mosca dorada gnojna muha
    aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
    ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
    ser una mosca blanca biti bela vrana
    moscas pl leteče iskre
    moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
    cazar moscas (fig) zijala prodajati
    papar moscas zijati
    sacudir las moscas otepati se muh
    ¡moscas! k vragu!
    como moscas v izredni množini, neštevilno
  • nagíbati inclinar

    nagibati se inclinarse
    nagibati se h koncu (dan, življenje) declinar
    nagibati se k čemu tender a a/c; tener inclinación a/c
    ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ¡no asomarse!
  • nágnjen inclinado (tudi fig)

    biti nagnjen k estar inclinado (ali dispuesto) a; tender a a/c
  • napotíti

    napotiti koga dar instrucciones a alg
    napotiti k remitir a
    napotiti se ir, dirigirse, ponerse en camino
  • nôga pie m , (krak) pierna f

    lesena noga pierna (ali pie) de palo
    plavalna noga dedos m pl palmeados
    ploska noga pie plano
    umetna noga pierna artificial
    kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
    kepasta noga pie zambo
    krive noge, O noge piernas en O
    sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
    brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
    biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
    držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
    on je dober v nogah es un buen andador
    imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
    izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
    pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
    pasti na noge caer de pie
    postaviti se na lastne noge hacerse independiente
    pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
    stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
    z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
    stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
    pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
    podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
    vzeti pot pod noge ponerse en camino
  • nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

    nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
    nuez de agallas šiška
    nuez de coco kokosov oreh
    nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
    cara de nuez naguban obraz
    apretar a uno la nuez koga (za)daviti
    cascar nueces orehe treti
    cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
    mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič
  • obediencia ženski spol pokorščina, ubogljivost, poslušnost

    obediencia ciega slepa pokorščina
    reducir a la obediencia pripraviti (prisiliti) k pokorščini
  • obhajílo comunión f

    iti k obhajilu ir a la comunión
    prejeti obhajilo hacer la comunión
  • obligar [g/gu] zavezati, zadolžiti; prisiliti

    obligar a pagar prisiliti k plačilu
    obligar a uno con dádivas koga z darili pridobiti
    obligarse zavezati se, obljubiti
  • obvézati obligar ; (rano) vendar

    pismeno se obvezati obligarse por escrito
    obvezati si roko vendarse la mano
    obvezati koga k plačilu obligar a pagar a alg
  • oglasíti anunciar ; (inserat) insertar, publicar

    oglasiti se anunciarse; presentarse
    oglasil se (pisal) Vam bom ya recibirá usted noticias mías
    se bo že oglasil ya dará noticia de sí
    ne se oglasiti (pisati) no dar noticias de sí, no dar señales de vida
    oglasiti se k besedi pedir la palabra
  • oración ženski spol govor; molitev; stavek

    oración dominical očenaš
    oración fúnebre pogrebni govor
    oración de la mañana, oración matutina jutranja molitev
    oración mental (vocal) tiha (glasna) molitev
    oración de mesa molitev pri jedi
    oración temporal časovni stavek
    tocar a (la) oración zvoniti k molitvi
    libro de oraciónes molitvenik
    toque de oraciónes zvonjenje za molitev
  • orden moški spol (ženski spol) red, vrsta, razpored; pravilo, smernica; metoda, sistem; ravnanje, postopanje; stanje, položaj; (gradbeni) slog

    orden de batalla bojni red
    orden corintio korintski stebrni slog
    orden de cosas (fig) sistem, metoda
    número de orden zaporedna številka
    en orden v redu
    de primer orden prvovrsten
    por su orden po vrsti
    por orden de estatura po velikosti
    llamar al orden k redu pozvati, opomniti, posvariti
    poner en orden v red spraviti
    ¡al orden! k redu!
  • oróžje arma f

    v orožju en armas
    z orožjem v roki arma en mano
    brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
    atomsko orožje armas f pl atómicas
    avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
    metalno orožje armas arrojadizas
    dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
    dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
    tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
    hrup orožja fragor m de las armas
    rožljanje z orožjem ruido m de armas
    moč orožja fuerza f de las armas
    trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
    nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
    tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
    biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
    položiti orožje rendir las armas
    potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
    zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
    zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
    trobiti k orožju tocar (al) arma
    k orožju! ¡a las armas!
  • pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

    pagar por anticipado vnaprej plačati
    pagar al contado plačati v gotovini
    pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
    pagar a la entrega plačati ob dobavi
    pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
    pagar posteriormente naknadno plačati
    pagar trabajando z delom (dolg) plačati
    pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
    hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
    ¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
    ¿cuánto paga? kakšna je cena?
    ¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
    quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
    pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)
  • pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

    s pametjo con sentido
    na pamet de memoria
    počasne pameti fam duro de mollera
    zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
    biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
    biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
    (on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
    imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
    iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
    izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
    naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
    tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
    priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
    priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
    prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
    ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
    spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
    spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
    sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim