Franja

Zadetki iskanja

  • obískati visitar; ir a visitar, ir a ver; hacer una visita a alg

    uradno obiskati cumplimentar a
    obiskal sem ga he ido a visitarle (ali a verle); le he visitado
  • obrar narediti, izvršiti, izvesti, (ob)delati, (z)graditi; delovati, ravnati; opraviti potrebo

    obrar buen efecto imeti dober učinek
    obrar bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom ravnati
    obrar de acuerdo con ravnati sporazumno z
    obrar con malicia zahrbtno ravnati
    obrar de buena fe pošteno ravnati
    manera de obrar ravnanje
    obra en mi poder su grata de(l)... (trg) prejel sem Vaš cenjeni dopis z dne ...
  • odločíti decidir (o sobre) ; resolver; determinar

    odločiti se decidirse, resolver
    odločiti se za (proti) decidirse por ali a favor de (contra)
    odločil sem se, da ne pojdem he resuelto no ir
    moram se odločiti tengo que decidirme
    končno se je odločil za dražji avto se decidió finalmente por el coche más caro
  • odvèč de más, de sobra

    tu sem odveč aquí estoy de más (ali de sobra)
  • omitir iz-, o-pustiti, spregledati; zamuditi; preskočiti (pri branju)

    no omitir esfuerzos, sacrificios nobenih naporov, žrtev se ne ustrašiti
    no omitir medios para ničesar ne opustiti za
    he omitido decírselo pozabil sem mu to reči
  • opazíti percibir; advertir; ver, notar; observar

    opazil sem to (ya) lo he notado
  • opráviti hacer ejecutar ; (posel) despechar

    opraviti s čim acabar (ali terminar ali llevar a cabo) a/c
    opraviti izpit hacer (ali sufrir ali pasar) un examen
    opraviti naročilo ejecutar un orden
    dati kamu mnogo opraviti dar mucho que hacer a alg
    z njim sem opravil (fig) he roto con él toda relación
    zlahka opraviti (fig) no encontrar dificultades, ganar con facilidad
    imeti mnogo opraviti tener que hacer mucho
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso; eso no es asunto mío; eso no me incumbe
    nič ne opraviti no conseguir nada, irse con las manos vacías
    vrniti se, ne da bi kaj opravili volverse sin haber logrado su propósito; volver con las manos vacías
  • otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

    otra cosa nekaj drugega
    (el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
    al otro día naslednji (drugi) dan
    otro tal isto
    otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
    otra vez še enkrat, znova, zopet
    otro yo moj drugi jaz
    ningún otro noben drug
    al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de un lado a otro sem in tja
    uno después de otro eden za drugim
    de tal manera o de tal otra takó ali takó
    en otra parte kje drugje, drugod
    ni uno ni otro ne eno ne drugo
    a otra parte drugam
    por otra parte z druge strani, nasprotno
    ser muy otro čisto drugačen biti
    ¡otra! bis! še enkrat!
    ¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
    ¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
    ¡hasta otra! na svidenje!
    otro que tal še eden; (ironično) iste baže
    no digo u/c por otra govorim resnico
    ¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
    entre otros med drugimi
    comer con otros skupaj (z drugimi) jesti
  • pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

    s pametjo con sentido
    na pamet de memoria
    počasne pameti fam duro de mollera
    zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
    biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
    biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
    (on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
    imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
    iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
    izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
    naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
    tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
    priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
    priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
    prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
    ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
    spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
    spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
    sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más
  • para za; zaradi; proti, k; do; da bi

    para acabar de una vez kratko malo
    para allá tja
    salir para Paris odpotovati v Pariz
    va para una hora je že skoraj eno uro od tega
    para siempre za vedno
    no sirve para nada ni za nobeno rabo, ni nič vredno
    ser para poco malo sposoben biti
    ¿para qué lo haces? čemu delaš to?
    no hay para qué decir que... odveč je reči, da ...
    estoy para marchar nameravam odpotovati
    para mí zame; kar se mene tiče
    leer para sí zase (tiho) čitati
    está amable para conmigo je prijazen z menoj
    no estoy para bromas nisem razpoložen za šale
    estoy para V. na uslugo sem Vam
    para que da (bi)
  • parecer [-zc-] pokazati se, pojaviti se, zdeti se; izgledati (kot); podoben biti

    parecer bien lepo izgledati, biti prijetne zunanjosti, ugajati
    me parece bien sem za to
    según (ali a lo que) parece, al parecer, parece ser que... kot se zdi, kot je videti
    parece no saberlo zdi se, da tega ne ve
    si a V. le parece... če Vam je prav
    esto se le parece to je njemu podobno
    parece que va a llover na dež kaže
    ¿le parece bien ? se strinjate? Vam je prav?
    ¡(qué) le parece! neverjetno!
    ¿qué te parece? kaj meniš?
    quien no parece, perece odsotni nimajo nikoli prav
    parecerse (a) podoben biti
    se le parece mucho zelo mu je podoben
  • parecer moški spol mnenje, sodba; videz, zunanjost

    por el bien parecer (le) na videz, iz dostojnosti, povrh, površno
    al parecer de V. po Vašem mnenju
    es cuestión de pareceres to je stvar naziranja
    dar su parecer izraziti svojo sodbo
    soy del parecer que mnenja sem, da
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim
  • pasar

    1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

    pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
    pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
    pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
    pasar una orden dati naročilo, naročiti
    pasar el peine počesati
    pasó el río šel je čez reko
    pasar plaza de veljati za
    pasar un recado (a) sporočiti kaj
    pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
    pasar el tiempo preživeti čas
    ¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
    ¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
    dejar pasar faltas spregledati napake
    no le puedo pasar ne morem ga prenašati
    pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
    pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
    pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
    pasar en silencio molče preiti
    pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
    pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
    pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

    2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

    pasar adelante naprej iti, nadaljevati
    pasar corriendo teči mimo
    pasar y repasar iti sem in tja
    puede pasar gre, ni slabo
    al pasar ella ko je šla mimo
    hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
    ¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
    ¡pase! no, prav! zaradi mene!
    que pase lahko pride noter
    ¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
    ¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
    ir pasando prebijati se s težavo, životariti
    ¡eso no pasa! to ne velja!
    pasar a la clase superior napredovati v višji razred
    pasar a la historia slaven postati
    pasar a mejor vida umreti
    pasó a oficial napredoval je v častnika
    pasar (= llegar) a ser postati
    pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
    pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
    los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
    no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
    pasar de largo naprej iti
    pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
    por eso non paso tega ne trpim
    mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
    no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

    3. zgoditi se, dogoditi se

    ¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
    no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

    4.

    pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
    el arroz se pasa riž se razkuha
    ¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
    pasarse al enemigo preiti k sovražniku
    pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
    pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
    se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
    pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
    pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko
  • pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

    pelo arriba proti dlaki (lasem)
    peinarse pelo arriba nazaj se česati
    pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
    pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
    pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
    pelo oxiginado beljeni lasje
    pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
    pelo rizado kodrasti lasje
    pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
    a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
    pelo a pelo enak, bot
    contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
    de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
    ni un pelo niti sledu ne
    de medio pelo ljudski
    de poco pelo reven, siromašen
    en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
    sin pelo brez dlak, plešast
    agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
    andar al pelo pretepati se
    no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
    cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
    echar pelo izmučiti se, utruditi se
    hacer el pelo česati, frizirati
    no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
    tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
    todo va al pelo vse gre gladko
    no se le ve el pelo izginil je brez sledu
    estar a medios pelos pijan biti
    estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
    contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
    tirar de los pelos za lase povleči
  • pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

    pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
    pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
    ¡piénselo! premislite!
    ¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
    disfrutar pensando en veseliti se na
    dar que pensar dati misliti
    dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
    pensar mal de slabo mnenje imeti o
    pensar y repensar premišljevati sem in tja
    a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
    al pensar que ob misli, da ...
    sin pensar(lo) nehote, nezavedno
    libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
    es muy de pensarse dobro je treba pretehtati
  • pertenecer [-zc-] spadati, pripadati, tikati se, zadevati

    hoy no me pertenezco danes sem oddan (zaseden)
  • pesar (s)tehtati, pretehtati; težiti, skrbeti; težak biti

    me pesa haberle ofendido žal mi je, da sem ga žalil
    mal que le pese njemu navkljub
    pese a quien pese za vsako ceno
  • petrificado okamenel

    me quedé petrificado onemel sem (od strahu)
  • poder moški spol moč, oblast; zmožnost, sposobnost; vojna sila; polnomočje, pooblastilo

    poder ejecutivo izvršna oblast; Am vlada
    poder judicial sodna oblast
    poder legislativo zakonodajna oblast
    poder naval pomorska sila
    poder público (javna, državna) oblast
    a poder de po, zaradi
    caer debajo del poder de priti pod oblast
    ejercer un poder izvajati oblast
    firmar por poder podpisati po pooblastilu
    obra en mi poder su... (trg) prejel sem Vaše (pismo) ...
    retirarse del poder umakniti se iz vlade
    subir al poder priti na oblast, priti h krmilu
    ¡poder de Dios! za božjo voljo!
    (plenos) poderes polnomočje, pooblastilo
    tener amplios poderes imeti neomejeno polnomočje