semejante podoben; enak; tak
nada semejante nič takega (podobnega)
no valen semejantes razones taki razlogi ne veljajo
semejante m podobnost; bližnjik; primera, prispodoba
nuestros semejantes nam enaki, naši bližnji
Zadetki iskanja
- sencillo preprost, enostaven; odkritosrčen, pošten
(billete) sencillo enosmerna vozovnica
teneduría de libros por partida sencilla enostavno knjigovodstvo
es muy sencillo (to) je čisto enostavno
¡no hay cosa más sencilla! nič bolj enostavnega kot to! - sin brez; razen, izvzemši; ne-
sin competencia brez konkurence
demora, sin dilación brez odloga, nemudoma
sin gusto neokusen
sin igual brez primere, brez enakega
sin motivo neutemeljeno
los sin trabajo brezposelniki
sin cocer nekuhan
cama sin hacer nepogrnjena postelja
sin haber comido ne da bi bil jedel
sin que ne da (bi)
sin que lo sepa ne da bi on to vedel
sin embargo ne glede na to; kljub temu
sin más brez nadaljnjega
sin más ni más meni nič tebi nič - skôraj casi; por poco
skoraj nikoli casi nonca
skoraj dve uri casi dos horas
skoraj le, skoraj edinole casi únicamente
skoraj isto casi lo mismo
skoraj nič casi nada
skoraj bi bil (jaz) padel por poco me caigo, estuve a pique de caer - skrbéti (koga) preocupar
skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj) - skúpen común
vsem skupen común a todos
na skupen račun a cuenta común
skupno gospodinjstvo vida f común
skupna blagajna caja f común
skupni imenovalec común denominador m
imeti skupno blagajno hacer caja común
nič skupnega ne imeti s kom no tener nada (de) común con alg
Skupni Trg el Mercado Común - slutéč
nič hudega sluteč ingenuo, cándido, inocente; confiado - sónce sol m
na soncu al sol
vzhajajoče (zahajajoče) sonce el sol naciente (poniente)
opoldansko (polnočno) sonce sol de mediodía (de medianoche ali boreal)
večerno sonce sol poniente, sol crepuscular
višinsko sonce sol de altitud, (aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta), sol de alturas, sol artificial
izpostavljen soncu expuesto al sol, bañado de sol
obsijan od sonca soleado, bañado por el sol
ogorel od sonca tostado del sol
v pripekajočem soncu a pleno sol, bajo un sol abrasador
oboževalec sonca adorador m del sol
prostor na soncu (fig) un lugar al sol
sonce zelo pripeka el sol se deja caer
nič novega pod soncem nada nuevo bajo el sol
ni vreden da ga sonce obsije (fig) fam no vale el pan que come, fam no vale lo que come
to je bolj jasno kot sonce (fig) es más claro que el sol
za dežjem pride sonce después de la tempestad (ali tormenta) viene la calma - splòh (v splošnem) generalmente, en general ; (v celem) en suma ; (predvsem) sobre todo ; (končno) en fin, después de todo
sploh ne de ningún modo, de ninguna manera, en ningún caso
sploh nič absolutamente nada
če sploh ... si es que...
on sploh ni bogat no es rico ni mucho menos
sploh ni mogoče es de todo punto imposible
je sploh kaka možnost? ¿existe una posibilidad siquiera?
kaj sploh hočeš? en resumidas cuentas ¿qué es lo que quieres?
sploh si ne moreš predstavljati, kako bogat je no tienes idea de lo rico que es - spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar
spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho - sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m
na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte - státi1 (stanem) costar
drago stati costar caro
to ga bo drago stalo (fig) lo pagará caro
ne stane nič no cuesta nada
stati mnogo denarja costar mucho (dinero)
stati ogromno denarja costar un ojo de la cara
koliko stane ta knjiga? ¿cuánto (ali qué) cuesta este libro?
naj stane, kar hoče cueste lo que cueste - storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar
storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...) - ¡sus! daj! no! urno!
sin decir sus ni mus meni nič tebi nič - svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro
sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado - škóditi, škodováti dañar; perjudicar
škoditi komu, čemu causar (ali ocasionar) daño a alg, a a/c
to ne bi škodilo no estaría mal
to mu prav nič ne škodi le está bien empleado - tákšen glej tak ; tal; semejante
nič takšnega nada de eso
takšni ljudje gente f de esa clase - tal tak, takšen
tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
tal cual vez (Am) tu pa tam
acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
tal por cual več ali manj, približno
tal vez venga morda pride
en tal parte nekje
como si tal cosa meni nič tebi nič
tal cosa nekaj takega
no haré yo tal tega ne bom naredil
el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
ese tal isti
en tal caso v tem primeru
por tal zaradi tega
no hay tal temu ni tako
una tal »takšna«, pocestnica
tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
un tal Perez neki g. Perez
fulano de tal, el señor tal g. Oné
sí tal seveda
no tal nikakor
y tal naravno, mislim da
con tal que s pogojem da
tal que (pop) kot da - tambor moški spol boben; bobnar; okrogel vezilni okvir
tambor de tostar café pražilnik za kavo
sin tambor ni trompeta (pop) meni nič tebi nič
a (ali con) tambor batiente z godbo (na čelu)
tocar el tambor bobnati - tebi a ti
meni nič, tebi nič sin previo aviso