Franja

Zadetki iskanja

  • ládja barco m ; buque m ; vapor m ; poet nave f

    na ladji a bordo; en el barco
    iti na barko ir a bordo; embarcarse
    cerkvena ladja nave f
    admiralska ladja buque m almirante (ali insignia)
    bolniška ladja buque-hospital; m
    brodolomska ladja buque naufragado
    brzoplovna ladja vapor m rápido
    bojna ladja buque m de combate
    linijska ladja barco m de línea
    ladja za letala barco(-) avión m
    ladja na kolesa buque m de ruedas
    matična ladja buque m nodriza
    ladja hladilnik buque frigorífico
    motorna ladja motonave f
    obalna ladja vapor m de cabotaje
    obrežna ladja barco m costero
    ladja na paro vapor m
    pilotska ladja vapor m piloto
    piratska ladja barco m pirata
    poštna ladja buque m correo
    prevozna ladja buque m de transporte
    potniška ladja buque m de pasajeros
    petrolejska ladja petrolero m
    rečna ladja barco m fluvial
    reševalna ladja buque m de salvamento
    sestrska ladja buque m gemelo
    svetilna ladja buque m faro
    šolska ladja buque m escuela
    ladja tanker buque m cisterna
    tihotapska ladja barco m contrabandista
    tovorna ladja carguero m, barco m de carga
    trgovska ladja barco m mercante
    ladja tramper buque m vagabundo, buque volandero
    vojna ladja navío m, buque m (barco m) de guerra
    trajektna ladja barco m porta-trenes, transbordador m de ferrocarriles
    visokomorska ladja vapor m de alta mar (ali de altura)
    ladja Leteči Holandec (glas) El Buque Fantasma
  • lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

    el buen lado prava stran (blaga)
    lado flaco (débil) slaba stran
    dar de lado a uno komu hrbet obrniti
    dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
    dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
    echar por otro lado drugo pot ubrati
    hacer lado prostor napraviti
    hacerse a un lado na stran stopiti
    ir lado a lado vštric iti
    voy a su lado grem k njemu
    mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
    al lado zraven
    a un lado v (na) stran, ob strani
    ¡bromas a un lado! šalo vstran!
    al lado de a/c zraven, ob
    al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de mi lado na moji strani
    del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
    de uno y de otro lado z obeh strani
    tacones de medio lado pošvedrane pete
    por este lado v tem pogledu
    por otro lado na drugi strani, nasprotno
    todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
    tener buenos lados imeti dobre pomagače
    por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani
  • láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

    lahka hrana comida f ligera
    lahko orožje armas f pl ligeras
    lahek tobak tabaco m suave
    lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
    lahko dekle (fig) muchacha f fácil
    lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
    lahek prehlad ligero resfriado m
    lahko čtivo lectura f amena
    lahko delo trabajo m fácil
    lahek trud poco esfuerzo m
    lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
    lahko dostopen de fácil acceso
    nič lažjega kot to nada más fácil que eso
    lahek za prevajanje fácil de traducir
    lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
    to si lahko mislimo es fácil de imaginar
    vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera
  • lámpara svetilka; religija večna lučka; oljnati madež (na obleki)

    lámpara de acetileno karbidna svetilka
    lámpara de alcohol svetilka na špirit
    lámpara de arco (voltaico) obločnica
    lámpara de bolsillo žepna svetilka
    lámpara de gas plinska svetilka
    lámpara de magnesio magnezijeva luč
    lámpara de minero, lámpara de seguridad rudarska svetilka
    globo, tubo de lámpara steklo (cilinder) za svetilko
  • lamparón moški spol (velik) oljnat madež (na obleki)

    lamparónes pl med bezgavke na vratu
  • lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti

    lanzar al agua splaviti (ladjo)
    lanzar un grito zavpiti, zakričati
    lanzar una noticia lansirati vesti
    lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
    se lanzó a gritar zakričal je
    lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
    lanzarse a la pelea v boj planiti
  • largar [g/gu] (počasi) spustiti; odvezati; prisoliti (klofuto)

    largar una barbaridad neumnost izblekniti
    largarse na morje zapluti; pobegniti, uiti
    ¡lárgate! proč od tod!
    largarse con viento fresco popihati jo, uiti, pobrisati jo
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • largo obširno, natančno; obilno

    largo y tendido v obilici, na pretek; neprestano, stalno
    ¡largo (de ahí)! proč od tod!
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lásten propio

    iz lastnega nagiba por propio impulso; espontáneamente
    lastno ime nombre m propio
    imeti lastno hišo tener casa propia
    na lastne stroške a expensas propias
    iz lastne izkušnje por propia experiencia
    lastna hvala alabanza f propia
    z lastnimi očmi con mis (tus, sus etc) propios ojos
  • latiguillo moški spol mladika, poganjek

    caída de latiguillo padec pikadorja na hrbet
    de latiguillo na efekt preračunan
  • laurel moški spol lovor, lovorika, venec zmagovalca

    laurel rosa oleander
    corona de laureles lovorov venec
    dormirse sobre sus laureles na svojih lovorikah spati
  • lazo moški spol zanka, petlja; vozel; vrv, laso, vez; past; spletka

    lazo matrimonial zakonska zveza (vez)
    armar lazo past nastaviti
    cazar con lazo z zanko (z lasom) loviti
    caer en el lazo v past (na limanice) iti
    lazos de amor ljubezenske vezi
  • láž mentira f

    nedolžna laž mentira inocente
    laž iz zadrege, v sili mentira oficiosa
    nesramna laž mentira descarada
    laž in prevara puro engaño
    pobožna laž mentira piadosa
    to je laž! ¡mentira!
    postaviti koga na laž desmentir a alg; coger en mentira a alg; dar un mentís a alg
    debela laž una mentira como una casa
    laž ima kratke noge la mentira no tiene pies
  • léči (léžem) colocarse; ponerse ; (v postejo) acostarse ; (zaradi bolezni) encamarse

    leči na sonce tenderse al sol
  • léd hielo m

    gladek led (polédica) hielo resbaladizo
    plavajoči led hielos m pl flotantes (ali a la deriva)
    dati na led poner en hielo
    pokrit z ledom cubierto de hielo
    prebiti led (tudi fig) romper el hielo
    speljati na led (fig) enganar astutamente a alg; tender un lazo a alg
  • leña ženski spol drva

    dar leña (a) koga pretepsti
    echar (añadir, poner) leña al fuego naložiti na ogenj; olja ognju prilivati
    hacer leña menuda drva sekati
    ¡leña! gromska strela!
    llevar leña al monte drva v gozd nositi, vodo v Savo nositi
  • lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

    lengua bifida razcepljen jezik
    lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
    lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
    lengua de estropajo jecljavec
    lengua madre prajezik
    lengua materna, lengua nativa materin j.
    lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
    lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
    lengua de tierra zemeljski j.
    lengua vulgar ljudski j.
    lenguas peninsulares iberski jeziki
    andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
    largo de lengua drzen, nesramen
    media lengua jecljavec
    con la lengua de un palmo z velikim naporom
    buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
    desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
    se le va la lengua jezik se mu je razvezal
    morderse la lengua v jezik se ugrizniti
    perder la lengua onemeti
    sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
    sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
    tener la lengua gorda pijan biti
    tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
    no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
    lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
    tomar lengua(s) poizvedovati
    hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
    traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
    quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
  • lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

    lep kot kip de belleza escultural
    lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
    lepa priložnost una magnífica ocasión
    lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
    lepi spol el bello sexo
    lepe umetnosti las bellas artes
    lepo vreme je hace buen tiempo
    lepa vsota (fam) una bonita suma
    lepa hvala! ¡muchas gracias!
    na lepem de improviso, de repente
    z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
    zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
    to je lepo od tebe eres muy amable
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!