Franja

Zadetki iskanja

  • morisco mavrski

    morisco m Morisk, krščen Maver; Meh mešanec Španca in mulatke
    sentado a la morisca (ali a usanza morisca) sedeti na tleh s prekrižanimi nogami
  • mórje mar m/f

    morje česa (fig) un mar de a/c
    po morju in po kopnem por mar y por tierra
    onstran morja de ultramar, ultramarino
    po morju por mar, por vía marítima
    na odprtem morju en alta mar
    Jadransko (Sredozemsko) morje (Mar) Adriático (Mediterráneo) m
    Črno (Atlantsko, Baltsko, Ledeno, Kaspijsko, Severno) morje Mar m Negro (Atlántico, Báltico, Glacial, Caspio, del Norte)
    ognjeno morje, morje plamenov mar m de llamas
    razburkano morje mar gruesa
    potovanje po morju viaje m por mar; crucero m
  • móž hombre m ; (soprog) marido m , esposo m

    mož in žena marido y mujer
    mož dejanj hombre de acción
    povodni mož (mit) espíritu m de las aguas
    snežni mož muñeco m (ali monigote m) de nieve
    mož starih šeg hombre de bien chapado a la antigua
    mož proti možu (voj) cuerpo a cuerpo
    kot en (sam) mož como un solo hombre
    do zadnjega moža hasta el último hombre
    biti mož beseda ser hombre de palabra
    biti cel mož ser todo un hombre
    izkazati se moža (de)mostrar ser un hombre
    postati mož hacerse hombre, llegar a ser hombre
  • muerte ženski spol smrt, smrten primer, umor; (človeški) okostnjak; uničenje, propad

    muerte aparente navidezna smrt
    blanca (Am) zastrupljenje s kokainom
    muerte violenta, muerte a mano airada nasilna smrt
    enfermo de muerte na smrt bolan
    lecho de muerte smrtna postelja
    peligro de muerte smrtna nevarnost
    un pueblo de mala muerte bedna vas
    Procesión de la Buena Muerte spokorniška procesija na pepelnično sredo
    sentencia de muerte smrtna obsodba
    sueño de muerte smrtno spanje
    a muerte na življenje in smrt
    de muerte smrten, smrti namenjen
    aborrecer de muerte smrtno sovražiti
    aburrirse de muerte na smrt se dolgočasiti
    dar muerte (a) umoriti, usmrtiti
    llevarse un susto de muerte smrtno se prestrašiti
    contra la muerte no hay cosa fuerte proti smrti ni leka
    ¡es una muerte! to je neznosno!
  • nadaljevánje continuación f

    v nadaljevanju a continuación
    nadaljevanje in konec sledi concluirá (en el próximo número)
    nadaljevanje sledi continuará (en el próximo núunero)
    roman v nadaljevanjih novela f por entregas
  • naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)

    akademski naslov título m académico
    napačen naslov dirección equivocada
    zasilen naslov dirección fortuita
    imeti naslov tener el título (de)
    knjiga ima naslov el libro se titula
    doseči naslov sacar un título
    dati naslov čemu (in)titular a/c
    napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
    podeliti naslov conceder un título
    priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
    braniti naslov (šp) defender el título
  • nazáj atrás; hacia atrás

    nazaj! ¡atrás!
    nazaj pošiljatelju! ¡devuélvase al remitente (ali a su procedencia)!
    tja in nazaj ida y vuelta
    datirati nazaj antedatar
    dobiti nazaj recuperar, recobrar
    iti nazaj volver (al punto de partida), volver a sus pasos
    bom kmalu nazaj vuelvo pronto (ali en seguida)
    tu imate 5 peset nazaj aquí tiene usted cinco pesetas de vuelta
    iti nazaj ir hacia atrás, retroceder
    kupiti nazaj volver a comprar, readquirir
    pogledati nazaj mirar atrás
    ne moči ne naprej ne nazaj no poder avanzar ni retroceder
    poslati nazaj (pošiljko) reexpedir, reenviar
  • nemílost desgracia f

    nakopati si nemilost koga perder el favor de alg
    pasti v nemilost caer en desgracia
    predati se komu na milost in nemilost entregarse a la merced de alg
  • noche ženski spol noč; (pozen) večer; tema; zmeda; pesniško smrt

    Noche Buena sveta noč
    noche de luna mesečna luč
    noche toledana noč brez spanja
    la noche de la víspera prejšnja noč
    noche y día (dia y noche) noč in dan, neprestano
    a la noche, por la noche zvečer
    a las altas horas de la noche v poznih nočnih urah
    a media noche opolnoči
    a primera noche v prvih nočnih urah
    a la entrada de la noche, al cerrar la noche ob nastopu noči
    ayer noche (= anoche) sinoči
    de noche ponoči
    de la noche a la mañana čez noč, nenadoma, nepričakovano
    esta noche nocoj, drevi
    se va haciendo de noche, la noche cierra noč pada na zemljo
    muy de noche, muy entrada la noche globoko v noči
    en plena noche sredi noči
    hacer noche (en) prenočiti (v)
    pasar la noche noč prebiti, prenočiti
    ¡buenas noches! lahko noč! dober večer!
    a buenas noches na slepo, tjavdan
  • nóč noche f

    lahko noč! ¡buenas noches!
    čez noč durante la noche
    (kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
    sredi noči en plena noche
    noč je es de noche
    noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
    prebedeti noč pasar la noche en vela
    noč in dan día y noche
    noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
    vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
    vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
    biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
    prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
    ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
    želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
    prejšnja noč la noche de la víspera
    mesečna noč noche de luna
    šentjernejska noč noche de San Bartolomé
    silvestrska noč noche f vieja
    božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
    velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)
  • nôga pie m , (krak) pierna f

    lesena noga pierna (ali pie) de palo
    plavalna noga dedos m pl palmeados
    ploska noga pie plano
    umetna noga pierna artificial
    kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
    kepasta noga pie zambo
    krive noge, O noge piernas en O
    sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
    brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
    biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
    držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
    on je dober v nogah es un buen andador
    imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
    izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
    pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
    pasti na noge caer de pie
    postaviti se na lastne noge hacerse independiente
    pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
    stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
    z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
    stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
    pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
    podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
    vzeti pot pod noge ponerse en camino
  • nombre moški spol ime, imenovanje; krstno ime; dober glas, sloves; vzdevek; slovničen izraz samostalnik

    nombre adjetivo pridevnik
    nombre de pila krstno ime
    nombre propio lastno ime
    nombre sustantivo samostalnik
    nombre y apellido ime in priimek
    obro en su nombre delam v njegovem imenu
    poner nombre dati ime
    conocer de nombre poznati po imenu
    dar el nombre (a) imenovati; voj povedati geslo
    su conducta no tiene nombre njegovo vedenje je skrajno nevredno
    por nombre N. imenovan N., po imenu N.
  • obljubíti prometer

    kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
    trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
    obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
    obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale
  • operácija operación f ; intervención f quirúrgica

    operacija očesne mrene operación de cataratas
    operacija kile herniotomía f
    (ne)sposoben za operacijo (in)operable
    podvreči se operaciji someterse a una operación
  • otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

    otra cosa nekaj drugega
    (el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
    al otro día naslednji (drugi) dan
    otro tal isto
    otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
    otra vez še enkrat, znova, zopet
    otro yo moj drugi jaz
    ningún otro noben drug
    al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de un lado a otro sem in tja
    uno después de otro eden za drugim
    de tal manera o de tal otra takó ali takó
    en otra parte kje drugje, drugod
    ni uno ni otro ne eno ne drugo
    a otra parte drugam
    por otra parte z druge strani, nasprotno
    ser muy otro čisto drugačen biti
    ¡otra! bis! še enkrat!
    ¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
    ¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
    ¡hasta otra! na svidenje!
    otro que tal še eden; (ironično) iste baže
    no digo u/c por otra govorim resnico
    ¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
    entre otros med drugimi
    comer con otros skupaj (z drugimi) jesti
  • otròk niño m , niña f

    brez otrok sin niños
    defekten otrok niño estropeado
    čudežen (nepreskrbljen, posvojen, prejezikav, iz prvega zakona) otrok niño prodigioso (a cargo, adoptivo, terrible, del primer matrimonio)
    zakonski (nezakonski) otrok niño legítimo (natural ali ilegítimo)
    razvajen otrok niño consentido
    otrok narave hijo m de la naturaleza, ser m primitivo
    dom za otroke hogar m infantil
    nega otrok puericultura
    ugrabitev (ugrabitelj) otroka secuestro m ali rapto m (secuestrador m) de un niño
    otrok navade (hombre m) rutinero m
    otroci in norci govore resnico los niños y los locos dicen las verdades
    veseliti se kot otrok (novih čevljev) alegrarse como (un) niño (con zapatos nuevos)
  • palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

    ¡palabra (de honor)! častna beseda!
    palabra de matrimonio obljuba zakona
    palabra picante zbadljivka
    palabra de rey neprelomna beseda
    hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
    es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
    palabra por palabra dobesedno
    bajo palabra (de honor) pod častno besedo
    de palabra ustno
    en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
    sin palabra besedolomen, ki sne besedo
    ¡una palabra! slišite! poslušajte!
    ¡pase la palabra! zaradi mene!
    coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
    cumplir la palabra držati besedo
    dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
    sin decir palabra ne da bi besedo zinil
    querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
    dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
    dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
    no entiendo palabra niti besedice ne razumem
    faltar a la palabra ne držati svoje besede
    llevar la palabra (glavno) besedo imeti
    V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
    tener palabra imeti besedo
    no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
    no tener más que una palabra poštenjak biti
    tomar la palabra besedo povzeti
    tratar mal de palabra surovo nahruliti
    usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
    volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
    palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
    palabras mayores sramotilne besede, psovke
    eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
    en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
    hombre de dos palabras hinavec!
    ¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
    cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
    ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
    beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
    estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
    gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
    no son más que palabras to so le prazne besede
    tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
    traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
    volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti
  • pan moški spol kruh, hlebec kruha; žito; njiva

    pan ázimo, pan cenceño nekvašen kruh
    pan de azúcar čok sladkorja
    pan blanco bel kruh
    pan candeal, pan de trigo pšeničen kruh
    pan casero domač kruh
    pan de centeno ržen kruh, črn kruh
    pan de especia(s) poprnjak, medenjak, mali kruhek
    pan fermentado kvašen kruh
    pan de gluten kruh za diabetike
    pan de Graham graham (kruh)
    pan de lujo najboljši pšenični kruh
    pan de maíz koruzni kruh
    pan moreno črn kruh
    pan de munición komis
    pan de oro zlata ploščica
    oro en panes zlata pena
    pan sentado, pan de un día para otro postan kruh
    pan tostado pražen kruh
    pan de Viena žemlja
    corteza de pan krušna skorja
    la miga del pan krušna sredica
    un pedazo de pan kos kruha
    a pan y agua ob kruhu in vodi (kazen)
    cocer pan kruh peči
    no cocérsele a uno el pan skoprneti od nestrpnosti
    comer el pan (de) biti vzdrževan (od), biti v službi pri kom, njegov kruh jesti
    es mejor que el pan on je srčno dober človek
    ganar su pan kruh si služiti
    venderse como el pan iti dobro v prodajo
    no tener para pan zelo reven biti
    panes pl žito
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim