gnús asco m ; fam ganas f pl de vomitar ; (slabost) náuseas f pl ; (naveličanost) hastío m ; (nevolja) repugnancia f , aversión f
zbuditi gnus dar asco (ali náuseas), repugnar
občutiti gnus ob tener asco (ali aversión) a, sentir repugnancia hacia tomar asco a
Zadetki iskanja
- grôza horror m ; espanto m ; miedo m ; pavor m
groza me je ob tem eso me da horror (ali me hace estremar)
groza me obhaja estoy horrorizado
navdati z grozo koga infundir pavor a alg; horrorizar a alg; causar espanto a alg - hasta do
hasta dentro de una semana šele v enem tednu
no me levanto hasta las ocho vstajam šele ob osmih
hasta después, hasta luego, hasta pronto, hasta más tarde na skorajšnje svidenje!
hasta una legua de allí kako miljo odtod
hasta más no poder v najvišji možni meri
se olvidó hasta decirle groserías spozabil se je tako daleč, da mu je rekel grobosti
le golpearon hasta matarle do smrti so ga pretepli
hasta que dotlej da, dokler ne
hasta que vuelva dokler se ne vrne
hasta que lo dijo dokler ni tega končno rekel - helar v led spremeniti, oledenti; zmrzniti, oledeneti
hiela zmrzuje
eso hiela el corazón človeku otrpne srce ob tem
helarse de frío otrpniti od mraza
helarse zamrzniti - herido ranjen
herido de muerte smrtno ranjen
mal herido, gravemente herido težko ranjen
a grito herido iz polnega grla
a campana herida ob udarcu zvona
como herido por un rayo kot od strele zadet
herido m ranjenec - herir [-ie/i-] raniti, poškodovati, tepsti, biti; užaliti
herir al miedo biti brez strahu
herir de muerte smrtno raniti
herir el suelo con el pie cepetati, udarjati z nogo ob tla
herir la vanidad de alg užaliti koga v njegovem samoljubju
herirse en el dedo urezati se v prst - hora ženski spol ura; primeren čas
hora de descanso ura počitka
hora suprema smrtna ura
hora de verano poletni čas
cada hora vedno, neprestano
noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
a la hora v hipu, takoj
a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
hasta esta hora do te ure
cien kilómetros por hora 100 km na uro
dar hora rok dati
dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
¡ya es hora! je že čas!
¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
¿qué hora es? koliko je ura?
horas extraordinarias nadure
horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
tiene sus horas contadas njegove ure so štete - imé nombre m ; (sloves) reputación f , renombre m , fama f
ime in priimek nombre y apellido
v mojem imenu en mi nombre
polno ime nombre y apellidos, nombre completo
krstno (dekliško) ime nombre de pila (de muchacha)
lastno (občno, skupno, snovno) ime nombre propio (común, colectivo, material)
v bratovem in v mojem imenu en nombre de mi hermano y en el mío propio
pod tujim imenom de incógnito, bajo seudónimo
pravo (lažno) ime nombre verdadero (falso)
kako Vam je ime? ¿cómo se llama usted?, ¿cómo es su nombre, por favor?
moje ime je X. me llamo X.
črkovati svoje ime deletrear su nombre
delam v njegovem (v bratovem) ime obro en su nombre (en nombre de mi hermano)
imenovati koga po imenu llamar a alg por su nombre
povedati svoje ime decir su nombre
poznati po imenu conocer de nombre
imenovati stvari s pravim imenom llamar las cosas por su nombre
spraviti koga ob dobro ime hacer a alg perder su reputación (ali su buena fama) - ísti, ísta, ísto el mismo, la misma, lo mismo
skoraj isto casi lo mismo
na isti način (kot) de igual modo (que)
vedno isti siempre igual, siempre el mismo
ob istem času al mismo tiempo, a un tiempo
to je eno in isto es la misma cosa, es lo mismo
to pride na isto viene ser lo mismo - izbrúh (vulkana) erupción f ; (bolezni) aparición f comienzo m ; fig estallido m
ob izbruhu vojne al estallar la guerra - juicio moški spol razsodnost, razum(nost), pamet; mnenje, sodba; sodni postopek, proces; (raz)sodba; sodišče
juicio contencioso sporna zadeva
el juicio final, juicio universal vesoljna sodba
juicio sumarísimo vojaško sodišče
de buen juicio pameten, razsoden
falto de juicio nepremišljen, prismojen
muela de juicio modrostni zob
a nuestro juicio po naši sodbi
en mi juicio po mojem mnenju
emitir un juicio izreči sodbo, razsoditi
parecer en juicio pred sodišče priti
entrar en juicio (con) koga na odgovor klicati
estar en su juicio biti pri zdravi pameti
estar fuera de juicio, no tener cabal juicio z uma biti, ob pamet biti; biti omamljen, zaslepljen
pedir en juicio pozvati pred sodišče
perder el juicio ob pamet priti
sacar de juicio a uno koga iz ravnotežja spraviti
nos trae vuelto el juicio a todos vse nas spravlja ob pamet
volver a uno el juicio komu glavo zmešati - junto v bližini, poleg; hkrati
(de) por junto v splošnem, počez, poprek
en junto v celem, v splošnem
muy junto čisto v bližini
todo junto vse skupaj, vprek
junto a zraven, poleg, ob
junto a Madrid pri Madridu
junto a sí pri sebi
se fué junto a él stopil(a) je k njemu - kozláti vomitar; arrojar
človek bi (ob tem) kozlal da nauseas; remueve las tripas - kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f
Južni križ (astr) la Cruz del Sur
Rdeči križ Cruz Roja
križ ob poti la cruz del camino
nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo - krstíti bautizar; administrar el (sacramento del) bautismo ; fam cristianar ; fam fig bautizar
krstiti vino (fig) bautizar (ali cristianar) el vino
krstiti ladjo (ob spustu v morje) botar - krúh pan m
bel (črn, domač, koruzen, pražen, ržen, svež, star) kruh pan blanco (moreno, casero, de maíz, tostado, de centeno, fresco, sentado)
pšeničen kruh pan de trigo, pan candeal
naš vsakdanji kruh el pan nuestro de cada día
hlebec kruha hogaza f
kos kruha pedazo m de pan
ob kruhu in vodi a pan y agua
peči kruh cocer pan
služiti si kruh ganarse el pan, ganar su pan
zarečenega kruha se največ poje nadie puede decir de esta agua no beberé - ladear (za)sukati, zavrteti; zviti se (les); skreniti s prave poti
ladearse zavrteti se, obrniti se
ladearse con alg postaviti se komu ob stran; komu enak biti; spreti se
ladearse al partido contrario preiti k nasprotni stranki - lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor
el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani - lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj
lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane - léstev, léstva escalera f (de madera); escala f
lestev iz vrvi escala de cuerda
naskakovalna lestev escala de asalto
požarna lestev escala de bomberos
reševalna lestev escala de salvamento
postaviti lestev ob zid apoyar una escalera contra una pared
povzpeti se po lestvi subir por una escalera