llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti
llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
Zadetki iskanja
- llover [-ue-] deževati
llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
llover sobra mojado priti udarec za udarcem
me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
como llovido (del cielo) kot z neba padel - lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak
lobo marino tjulenj
lobo de mar skušen mornar
coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
trabajar como un lobo garati kot črna živina
quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti - lodo moški spol blato, nesnaga; močvirje
hace lodo blatno je (zunaj)
salpicar de lodo z blatom obmetavati; (o)psovati
salir del lodo y caer en el arroyo priti z dežja pod kap - lój sebo m
goveji loj sebo de vaca (ali de buey)
namazati z lojem ensebar; untar con sebo - lók arco m (tudi za violino, streljanje)
gotski lok arco ojival (ali gótico); (pri drsanju) curva f, círculo m
strelec z lokom arquero m
streljanje z lokom tiro m de arco
prenapenjati lok (fig) ir demasiado lejos, fam estirar demasiado la goma - lucero moški spol zvezda danica; ljubček, -bica
lucero del alba, lucero matutino zvezda danica
lucero vespertino zvezda večernica
caballo lucero konj z belo liso na čelu - lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se
lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
eso no te luce to ni lepo od tebe
lucir en blesteti v, ponašati se z
el lucir del sol sončni sij
le luce el pelo videti je beden
lucirse lišpati se; odlikovati se
lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža! - lúč luz f (tudi fig)
dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso - lugar moški spol kraj, mesto, prostor; sedež (v vozu); položaj, čin; vas, naselje; bivališče; povod
lugar de destino namembni kraj
lugar excusado, lugar común stranišče
de(l) nacimiento, lugar natal rojstni kraj
lugar del sello mesto pečata
(L.S.); composición de lugar alibi
nombre de(l) lugar krajevno ime
en lugar de namesto
en primer lugar prvič, na prvem mestu
en segundo lugar drugič, na drugem mestu
dar lugar dati prostor (mesto); dati povod, dopustiti
estar en su lugar umesten biti
estar fuera de lugar neumesten biti
hacer lugar prostor napraviti, ogniti se
hacerse lugar preriniti se; odlikovati se z uslugami
poner en su lugar na svoje (pravo) mesto postaviti
póngase V. en mi lugar postavite se v moj položaj
yo en su lugar... jaz na Vašem mestu ...
los santos lugares sveta dežela, Palestina
tener lugar vršiti se - lúna luna f
rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
pristanek na luni alunizaje m
raketa na luno cohete m lunar
luna sije hace luna
pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
polna luna luna llena; plenilunio m
luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
živeti na luni (fig) vivir en la luna - máh1 bot musgo m
pokrit z mahom musgoso - máhati agitar
mahati z robcem agitar el pañuelo
mahati si s pahljačo abanicarse
mahati z repom colear; mover (ali menear) la cola (ali el rabo)
mahati po kom golpear a alg
mahati jo marchar a grandes pasos - majáti menear; mover
majati z glavo menear la cabeza
majati se menearse, vacilar, (zob) menearse, moverse; (miza) cojear
majati se pri hoji (v bokih) contonearse; tambalearse - mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno
mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje - malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen
el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti - malquistarse
malquistarse con spreti se z, skregati se z - mandado moški spol naročilo, nalog, ukaz
hacer mandados nakupovati
hacer de un camino dos mandados z enim udarcem dve muhi pobiti - manejar rokovati, ravnati, upravljati, voditi; ujahati (konja)
manejar dinero upravljati z denarjem
¡manejar con cuidado! pazljivo! (napis na zabojih) - mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč
mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!