Franja

Zadetki iskanja

  • pisotón moški spol

    dar un pisotón (a) komu na nogo stopiti
  • plaza ženski spol trg, tržišče; tržna lopa; vojska utrdba; kraj, mesto, prostor

    plaza de armas trdnjava; zbirališče čet
    plaza fuerte trdnjava, utrdba
    plaza mayor glavni trg (mesta); (živilski) trg
    plaza de toros arena, cirkus za bikoborbe
    en (la) plaza na mestu; na trgu
    en la plaza (trg) tu, loco
    en esta (esa) plaza tu (tam)
    caballero en plaza bikoborec na konju
    echar (ali sacar) en (la) plaza na dan prinesti
    pasar plaza de sabio veljati za učenjaka
    sentar plaza (de soldado) stopiti v vojsko, postati vojak
    ¡plaza! prostor!
  • poslóven de negocios; comercial

    poslovni odnosi relaciones f pl comerciales
    poslovna zadeva asunto m de negocios
    biti poslovno zadržan estar impedido por sus ocupaciones (ali por asuntos de negocio)
    poslovni duh espíritu m mercantil
    poslovna korespodenca correspondencia f comercial
    poslovno leto ejercicio m (económico)
    poslovno pismo carta f comercial (ali de negocios)
    poslovno potovanje viaje m de negocios
    poslovni stroški gastos m pl generales
    poslovne ure horas f pl de oficina (ali de despacho)
    poslovna tajnost secreto m comercial
    stopiti v poslovne zveze entablar relaciones comerciales (con alg)
  • pót1 camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

    pot navzdol descenso m, bajada f
    pot navzgor subida f, ascensión f
    (prehojena, prevožena) pot recorrido m
    pomorska pot ruta f; derrotero m
    življenjska pot vida f, carrera f
    s poti! ¡paso!
    pot v ... el camino de...
    na poti v ... en el camino de...
    ob poti al lado (ali al borde) del camino
    10 km poti diez kilómetros de camino
    po najkrajši poti por el camino más corto
    po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
    po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
    po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
    po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
    na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
    biti na poti estar en camino
    biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
    biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
    biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
    iti, kreniti na pot ponerse en camino
    iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
    iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
    mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
    iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
    iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
    iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
    iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
    utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
    spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
    zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
    zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
    zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
    zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg
  • prížnica púlpito m ; cátedra f sagrada

    s prižnice desde el púlpito
    stopiti na prižnico subir al púlpito
  • profesar izvrševati, opravljati (poklic, obrt); izpovedati

    profesar admiración a občudovati
    profesar amistad a vdan biti komu
    profesar cariño a čutiti naklonjenost do
    profesar (de) monja postati nuna
    profesar en una orden religiosa stopiti v samostan
  • próstor espacio m ; plaza f ; (sedež) asiento m ; (v gledališču) localidad f ; lugar m , sitio m

    prazen prostor asiento m desocupado, plaza f libre
    zaseden do zadnjega prostora atestado, abarrotado
    (naredite) prostor! ¡apártense!; ¡dejen paso!
    v tej dvorani je prostora za 20 oseb en esta sala caben veinte personas
    odkazati komu prostor indicar a alg un asiento
    napraviti prostor za hacer sitio a (ali para), (stopiti na stran) apartarse a un lado, retirarse
    odstopiti komu svoj prostor ceder el asiento a alg
    pustiti prostor za dejar sitio a (ali para)
    rezervirati prostor reservar una plaza, (v gledališču) reservar una localidad
    (za)vzeti mnogo prostora ocupar mucho lugar
    zasesti (svoj) prostor ocupar un asiento
  • punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

    punta de diamante diamant steklorezec
    a punta de día ob svitu
    con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
    de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
    acabarse en punta (fam) umreti
    armado de punta en blanco do zob oborožen
    estar de punta (con) grdo se s kom gledati
    hacer punta (a) komu ugovarjati
    le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
    pisar de punta na prste stopiti
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
    ponerse de punta (con) spreti se (s)
    sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
    ser de punta odlikovati se
    lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
    puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
    punta de Bruselas bruseljske čipke
    andar en puntas prepirati se
    lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
    tener puntas de loco imeti nore ideje
  • recular umakniti se; vojska odskočiti nazaj (top); popustiti

    hacer recular nazaj tiščati; odbijati
    recularse nazaj stopiti, umakniti se
  • réd

    1. (urejenost) orden m ; regla f

    v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
    zaradi reda para el buen orden
    po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
    besedni red orden de las palabras
    dnevni red orden del día (tudi fig)
    hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
    javni red orden público
    socialni red orden social
    vozni red horario m de trenes
    vrstni red sucesión f, orden m
    cesta I. reda carretera f de primer orden
    izpitni red reglamento m de exámenes
    cestni prometni red reglamento m de tráfico
    v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
    v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
    ne biti v redu (teh) no funcionar
    biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
    dati na dnevni red incluir en el orden del día
    črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
    preiti na dnevni red pasar al orden del día
    držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
    iti v gosjem redu ir en fila india
    motiti red perturbar (ali alterar) el orden
    pozvati k redu llamar al orden
    prinesti red v kaj poner orden en a/c
    priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
    spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
    (zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

    2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

    red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
    podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

    3. (cerkveni itd.) orden f

    meniški redovi órdenes f pl monásticas
    malteški red orden f de Malta
    nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
    viteški red orden f de caballería
    templjarski red orden f del Temple
    stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

    4. (šolska ocena) nota f

    prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas
  • reincorporar zopet inkorporirati, pridružiti

    reincorporarse zopet stopiti v; zopet se inkorporirati
  • relación ženski spol razmerje, odnos; sorodstveno razmerje; poznanstvo, občevanje; poročilo, naštevanje, pripovedovanje; seznam

    relación consanguínea krvno sorodstvo
    estar en buena relación con biti v dobrih odnosih z
    estar en relación (-ones) con biti v zvezi z
    no guardar relación con nobene zveze ne imeti z
    hacer una relación poročati, podati poročilo
    poner en relación v zvezo spraviti
    relaciones amistosas (ali de amistad) prijateljski odnosi
    relaciones amorosas ljubezensko razmerje
    entre sus relaciones v krogu svojih sorodnikov
    entablar relaciones comerciales stopiti v trgovske zveze
    cortar las relaciones prekiniti odnose
    estar en relaciones, tener relaciones imeti poznanstvo (ljubezensko razmerje)
  • relacionar spraviti v zvezo

    relacionarse stopiti v zvezo (con z)
  • rèp cola f ; rabo m

    lisičji rep cola de zorra
    pet repov živine cinco cabezas de ganado
    konjski rep (frizura) cola de caballo
    migati z repom mover la cola, colear, menear el rabo
    to nima ne glave ne repa eso no tiene pies ni cabeza
    stisniti rep med noge irse con el rabo entre piernas
    stopiti komu na rep dar un pisotón a alg, pisar un callo a alg
  • retraer* (glej traer) nazaj prinesti; zopet kupiti; umakniti, izvleči, odtegniti; očitati; grajati

    me retrae el recuerdo de... to me spominja na ...
    retraerse umakniti se, nazaj stopiti
    retraerse a un lugar solitario zateči se v samoto
  • saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

    saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
    saltar una zanja skočiti čez jarek
    saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
    saltar a la cuerda skakati čez vrv
    eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
    saltar de odskočiti
    saltar de alegría od veselja skakati
    saltar en pedazos na kose se razleteti
    saltar en tierra stopiti na kopno
    saltar por aros skozi obroče skakati
    saltar por encima de a/c preskočiti kaj
    saltar por la ventana skozi okno skočiti
    hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
    (hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
    andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
    estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
    ¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
    saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
    saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
    los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
    las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči
  • slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

    javna, državna služba servicio del Estado
    honorarna služba empleo honorario
    dnevna služba servicio diurno (ali del día)
    nočna služba servicio nocturno
    vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
    služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
    služba pri okencu servicio de ventanillo
    letalska služba (promet) servicio aéreo
    poštna služba servicio postal (ali de correo)
    telefonska služba servicio telefónico
    prometna služba (na železnici) servicio de andén
    poročevalska, informativna služba servicio de información
    pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
    učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
    upravna služba servicio administrativo
    vremenska služba servicio meteorológico
    zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
    v aktivni službi en (servicio) activo
    sposoben za službo apto para el servicio
    v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
    biti v službi, imeti službo estar de servicio
    nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
    opravljati službo hacer el servicio
    stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
    potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
    vzeti v službo tomar a su servicio
    goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija
  • sólza lágrima f

    solze veselja lágrimas f pl de alegría
    krokodilove solze lágrimas de cocodrilo
    brez solz sin lágrimas, (o očesu) enjuto
    s solzami v očeh con lágrimas en los ojos, con los ojos arrasados en lágrimas
    do solz ganiti koga arrancar lágrimas a alg
    otreti komu solze secar (ali enjugar) las lágrimas a alg
    solze prelivati derramar (ali verter) lágrimas
    smejati se v solzah llorar de risa
    stopiti se v solzah deshacerse en lágrimas, estar hecho un mar de lágrimas
    točiti grenke solze llorar a lágrimas vivas, fam llorar a moco tendido
    točiti solze za kom llorar la muerte de alg, sentir (ali lamentar) la desaparición de alg
    v solze planiti romper a llorar
  • soródstvo parentesco m ; (sorodniki) parentela f , los parientes

    sem v sorodstvu z njim es pariente mío, somos parientes
    skleniti, stopiti v sorodstvo contraer parentesco
  • stávka huelga f ; paro m

    divja (gladovna, splošna, z zasedbo tovarne) huelga no organizada (del hambre, general, de brazos caídos)
    podpihovalec k stavki incitador m a la huelga
    pravica do stavke derecho m de huelga
    prepoved stavke (stavkanja) prohibición f de huelgas
    razglasitev stavke orden f de huelga, llamamiento m a la huelga, declaración f de la huelga
    biti v stavki estar en huelga
    stopiti v stavko declararse en huelga