Franja

Zadetki iskanja

  • hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

    hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
    hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
    hacer el amor (a) dvoriti
    hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
    hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
    hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
    hacer calceta plesti
    hacer caso upoštevati, visoko ceniti
    hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
    hacer la comida pripraviti jed, kuhati
    hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
    hacer cuesta strm biti
    hacer difícil otežkočiti
    hacer economías varčevati, vasčno živeti
    hacer fácil olajšati
    hacer un favor (a) napraviti uslugo
    hacer fe overoviti, dokazati
    hacer gestos gestikulirati
    ¡me hace gracia! to je sijajno!
    hacer honor izkazati čast
    hacer el inventario napraviti inventuro
    hacer juego igrati; skupaj spadati
    hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
    hacerla zakriviti kaj
    hacersela a alg komu jo zagosti
    ¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
    hacer a un lado s poti spraviti
    hacer su negocio dobro odrezati
    hacer (las) paces mir skleniti
    hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
    hacer parte sporočiti, naznaniti
    hacer patente na dan prinesti
    hacer penitencia pokoro delati
    hacer el plato servirati jed
    hacer posible omogočiti
    hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
    hacer público razglasiti, objaviti
    hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
    hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
    hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
    hacer las uñas nohte (o)striči
    hacer las veces de alg koga nadomestovati
    hacer vela (od)jadrati
    no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
    yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
    9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
    no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
    ¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
    ¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
    hacer callar k molku pripraviti, utišati
    hacer saber obvestiti
    hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
    hacer ver dati razumeti, pokazati
    hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
    dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
    tener mucho que hacer imeti mnogo dela
    estarse haciendo nastajati
    donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
    hacer con prilegati se (k), ujemati se z
    hacer de aprendiz biti vajenec
    hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
    hacer de intérprete biti za tolmača
    hace calor toplo (vroče) je
    hace frío mraz (hladno) je
    hacer sol sonce sije
    hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
    hace 15 días pred 14 dnevi
    se me hace que zdi se mi, da
    por lo que hace al precio kar se tiče cene
    eso no le hace to ne igra nobene vloge
    hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
    hacerse afuera ven (proč) iti
    hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
    hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
    hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
    hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
    hacerse presente nastopiti, predstaviti se
    hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
    hacerse rico obogateti
    hacerse servir pustiti si streči
    hacerse el sordo gluhega se delati
    hacerse el tonto nevednega se delati
    hacerse viejo (po)starati se
    se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
    ya se hace tarde pozno že postaja
    ya se está haciendo de noche noči se že
    hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
    no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
    hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
    hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati
  • hrúp ruido m ; estrépito m

    cestni hrup ruidos m pl callejeros; bullicio m
    nočni hrup ruidos m pl nocturnos
    delati hrup hacer (ali meter) ruido
    oglušujoč hrup ruido ensordecedor
    delati mnogo hrupa zaradi hacer mucho ruido a propósito de
    mnogo hrupa za nič mucho ruido y pocas nueces
  • juego moški spol igra, zabava, razvedrilo; šala, igračkanje; igralska beznica; otroška igra; kvartanje; garnitura; tek stroja

    juego de ajedrez (igra) šah
    juego (por) alto visoka igra (pri nogometu)
    juego de azar hazardna igra
    juego de baño oprava kopalnice
    juego de bolos kegljanje
    juego de botones garnitura gumbov
    juego de café servis za kavo
    juego de cartas (de naipes) kvartanje
    juego de compadres kamarila, tajen sporazum
    juego de damas (igra) dama
    juego de envite hazardna igra
    juego de interés igra za denar
    juego de lotería loterija
    juego de luces igra svetlobe
    juego de la mano zapestje
    juego de manos slepilna igra, rokohitrstvo
    juego de novia nevestina bala
    juego de palabras besedna igra
    juego de pelota baskovska igra z žogo; nogomet
    juego de pasa pasa rokohitrstvo, slepilna igra
    juego de porcelana garnitura porcelana
    juego raso nizka igra (pri nogometu)
    juego de ruleta igra z ruleto
    juego de sociedad družabna igra
    juego de tazas garnitura skodelic
    juego de trucos biljard
    juego de vocablos (de voces) besedna igra
    te conozco (te veo), el juego sem te spregledal, te (dobro) poznam
    dar mucho juego dati mnogo posla
    no dejar entrar en juego komu ne pustiti, da se uveljavi
    por juego za šalo
    juegos náuticos vodnošportna prireditev
    hacer juegos malabares žonglirati
  • lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

    lengua bifida razcepljen jezik
    lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
    lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
    lengua de estropajo jecljavec
    lengua madre prajezik
    lengua materna, lengua nativa materin j.
    lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
    lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
    lengua de tierra zemeljski j.
    lengua vulgar ljudski j.
    lenguas peninsulares iberski jeziki
    andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
    largo de lengua drzen, nesramen
    media lengua jecljavec
    con la lengua de un palmo z velikim naporom
    buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
    desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
    se le va la lengua jezik se mu je razvezal
    morderse la lengua v jezik se ugrizniti
    perder la lengua onemeti
    sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
    sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
    tener la lengua gorda pijan biti
    tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
    no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
    lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
    tomar lengua(s) poizvedovati
    hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
    traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
    quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
  • letra ženski spol črka, pisava; operno ali filmsko besedilo; pesem; glosa (pesem); menica; odredba; slovničen izraz glas

    letra abierta odprto pismo; kreditno pismo
    letra alemana, letra gótica gotska pisava, fraktura
    letra itálica, letra cursiva poševni tisk, kurziva
    letra de cambio menica, ček
    letra consonante soglasnik
    letra a corto (largo) plazo kratkoročna (dolgoročna) menica
    letra de imprenta tiskana črka
    letra inglesa, letra oblicua poševna pisava
    letra inicial velika začetna črka, inicialka
    letra mayúscula, letra capital velika črka
    letra minúscula mala črka
    letra pagadera a la vista na pokaz izplačljiva menica
    letra redand(ill)a, letra romanilla okrogla pisava
    letra de resaca, letra de reembolso vzvratna menica
    letra vocale samoglasnik
    carácter (tipo) de letra pisava (kake osebe)
    al pie de la letra, a la letra dobesedno
    de letra tiskan
    letra por letra beseda za besedo, dobesedno
    saber mucha letra mnogo vedeti, bister biti
    la letra con sangre entra brez dela ni jela
    letras pl znanosti, znanje, literatura
    letras de imprenta tiskane črke
    letras de relieve pisava za slepce
    bellas (buenas) letras lepe umetnosti
    las primeras letras osnovno znanje
    con letras de molde debelo (mastno) tiskano
    poner dos (cuatro) letras napisati nekaj vrstic
    seguir las letras (znanosti) študirati
  • llamado poklican

    llamado m poklicanec
    acudir sin ser llamado nepričakovano se pojaviti
    muchos son los llamados y pocos los escogidos mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih
  • lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

    logra cuanto quiere vse mu gre po želji
    lograr la aprobación na odobravanje naleteti
    lograr un favor pridobiti si naklonjenost
    lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
    lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
    no lo logró ni mu uspelo
    no logra expresarse ne zna se izraziti
    lograrse uspeti, posrečiti se
  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!
  • moño moški spol svitek (ženskih) las, zatilni čop las; (ptičji) čop; glava

    agarrarse del moño v lase si skočiti
    ponerse moños napihovati se, mnogo si domišljati; kujati se, šobiti se
    quitar muchos moños ženskam glavo (z)mešati
    ¡moño! gromska strela!
  • mucho mnog, številen

    mucho dinero mnogo denarja
    en mucho tiempo dolgo (časa)
    hacer mucho caso de mnogo hrupa delati; za važno imeti, zelo ceniti
    desde hace mucho (tiempo) že dolgo (časa)
    tener mucha maña zelo pameten biti
    ¡es mucho decir! to je mnogo rečeno!
    ¡es mucha mujer! sijajna ženska je!
    muchos pl mnogi (ljudje)
    muchas veces često
    es un mal de muchos na tem trpe mnogi, to je splošno zlo
    toro con muchos pies uren bik
    toro con muchos pitones bik z nevarnimi rogmi
  • mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

    mundo antiguo stari svet (vek), antika
    el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
    el otro mundo onstranstvo
    todo el mundo vsi, vsak
    a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
    dejar el mundo odreči se svetu
    echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
    ir, rodar (por el) mundo svet obresti
    irse por esos mundos svojo pot iti
    habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
    lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
    ¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
    parecer un mundo sijajno izgledati
    todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
    tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
    venir al mundo na svet priti
    ver mundo razgledati se v svetu
    desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
    así va el mundo tako je na svetu
  • muy zelo

    muy enfermo težko bolan
    muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
    muy otro čisto drugače
    muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
    muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
    muy a tiempo še o pravem času
    el muy tuno velik lopov
    toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
    es muy de V. na uslugo Vam je
    no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
    Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
    muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)
  • nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

    nada bueno nič dobrega
    ¡nada de bromas! šalo vstran!
    nada de eso nikakor ne, tega pa ne
    nada entre dos platos malenkost
    nada más nič več, sicer nič
    antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
    nada más que le, samo, zgolj
    nada menos nič manj
    ¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
    de aquí a nada takoj nato
    más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
    nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
    por nada del mundo za nič na svetu
    irritarse por nada takoj vzkipeti
    mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
    en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
    como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
    eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
    si nada supieras če bi kaj izvedel
  • ne no

    ne in še enkrat ne! ¡no y no!
    kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
    res ne? ¿de verdad que no?
    le tega ne! ¡todo menos eso!
    ne mnogo no mucho
    ne več ya no
    ne več in ne manj ni más ni menos
    ne več kot nada más que
    še ne todavía no
    (jaz) tudi ne (yo) tampoco
    ne da bi jaz vedel no que yo sepa
    ne da bi ... sin que (subj)
    ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también)
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

    nube de lluvia deževen oblak
    nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
    nubes de polvo oblaki prahu
    como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
    andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
    levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
    levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
    remontarse a las nubes mnogo si domišljati
    nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)
  • nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

    nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
    nuez de agallas šiška
    nuez de coco kokosov oreh
    nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
    cara de nuez naguban obraz
    apretar a uno la nuez koga (za)daviti
    cascar nueces orehe treti
    cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
    mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič
  • obetajóč prometedor

    mnogo obetajoč muy prometedor; lleno de promesas
  • obétati prometer; ofrecer

    obetati zlate gradove (fig) prometer el oro y el moro
    vreme dobro obeta el tiempo es prometedor
    on je dečko, ki veliko obeta es un muchacho que promete
    mnogo si obetati od esperar mucho de
    mnogo si obetam od tega me prometo mucho de ello
  • oprávek asunto m , negocio m , ocupación f

    hišni opravki quehaceres m pl (de casa)
    nujni (zasebni) opravki asuntos urgentes (particulares)
    preobremenjen z opravki abrumado de negocios
    dati komu opravka (fig) dar que hacer a alg
    imeti mnogo opravka, opravkov tener mucho que hacer
    s tem nočem imeti nobenega opravka no quiero mezclarme en eso, me lavo las manos en ese asunto
    imam opravek v mestu tengo que hacer en la ciudad
    ne maram imeti nobenega opravka z njim no quiero saber nada de él, no quiero tener nada de común con él
    iti po (svojih) opravkih seguir sus ocupaciones