iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de
imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar
Zadetki iskanja
- invitar (po)vabiti; pozvati; spodbuditi
invitar a comer povabiti na obed
le invitó a que callara pozval ga je, naj molči - ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se
ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:
¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:
voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:
ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:
ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:
ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:
ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:
ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen - ir + para:
voy para viejo staram se
eso va para largo to bo še dolgo trajalo
va para tres meses que no le he visto skoraj 3 mesece je že, odkar ga nisem videl - káp1 med (srčna) ataque m de apoplejía
možganska kap apoplejía f, hemorragia f cerebral
vročinska kap insolación f
zadet od kapi apoplético
kap ga je zadela él ha sufrido un ataque de apoplejía - kápa gorra f
kapa s ščitnikom gorra con visera
baskovska kapa boina f; (kapuca) capucha f
pod kapo ga imeti (fig) estar achispado (ali alegre ali calamocano) - ko cuando
brž ko tan pronto como, inmediatamente que, así que, en cuanto
brž ko je prišel en cuanto llegó
medtem ko mientras, (nasprotje) mientras que
potem ko después (de) que
ko sem ga vprašal cuando le pregunté
ko je odpotoval v London cuando partió para Londres
takoj ko sem ga videl en cuanto (ali tan pronto como) le vi - kóst hueso m
brez kosti sin hueso, deshuesado
ribja kost (barba f de) ballena f
slonova kost marfil m
močnih kosti huesudo
do kosti moker (premočen) calado hasta los huesos
sama kost in koža ga je está en los huesos
odvzeti kosti deshuesar
zlomljena kost, zlom kosti fractura de (la) pierna - kôt2 (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que
kot deček de (cuando era) niño
kot odškodnina za en concepto de indemnización
kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
umrl je kot junak murió como un héroe
(v svojstvu) kot en calidad de
ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
več kot 10 let más de 10 años
imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
storim več, kot morem hago más de lo que puedo
kot da, kot če como si (subj)
kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito - kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f
premočen do kože calado hasta los huesos
barva kože color m de la piel
srbenje kože picazón m, med prurito m
nega kože higiene f de la piel
presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
odreti živali kožo desollar un animal
sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago - krč espasmo m , convulsión f , calambre m
čeljustni krč trismo m
krč v mečih calambre de la pierna
krč od pisanja calambre m de los escribientes
smejavi krč risa f convulsiva
želodčni krč gastrospasmo m
krč ga je prijel le dio un calambre - kričáti gritar, dar (ali lanzar) gritos, vocear, dar voces
močno kričati vociferar
kričati na vse grlo gritar a voz en cuello
kričati na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
kričati po maščevanju, do neba clamar venganza, al cielo
kriči, kot da bi ga iz kože devali grita como un condenado - lección ženski spol branje; učna ura, pouk; predavanje; lekcija, nauk; svarilo
lección particular privatna lekcija
dar la lección povedati svojo lekcijo
dar a uno una lección komu levite brati
tomar la lección izprašati lekcijo
lecciónes por correspondencia dopisni pouk
dar lecciónes dajati (učne) ure, inštruirati
eso le servirá de lección to ga bo spametovalo - león moški spol lev; mravljinčar; Čile puma
león marino morski lev
parte de(l) león levji delež
diente de león (rast) regrat
no es tan bravo (fiero) el león como le pintan lev ni tako divji, kot ga slikajo - libación ženski spol pitna daritev; srebanje, srkanje
hacer libaciónes pošteno ga srkati - libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan
libre acceso prost pristop
libre albedrío svobodna volja
libre cambio svobodna trgovina
libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
libre de derechos prost carine
libre de impuestos neobdavčen
ejemplar libre prost izvod
entrada libre prost vstop
puerto libre svobodno pristanišče
V. es libre na prosto Vam je dano
por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame - llenar napolniti; nasititi, nabasati; obsuti z; izpolniti (željo); zadostiti, zadovoljiti; ugajati
llenar un cometido izpolniti nalogo
llenar una fórmula, llenar un padrón izpolniti formular
llenar una necesidad odpomoči nedostatku
llenar su objeto izvesti svoj naklep
llenar un vacío, llenar una laguna zamašiti vrzel
llenar de encargos obsuti z naročili
eso le llena el ojo to ga zadovoljuje v polni meri
eso no me llena to mi ne zadostuje
argumentos que llenan prepričljivi argumenti
a medio llenar na pol
llenarse napolniti se, natrpati se; potrpljenje izgubiti - llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti
llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame! - lotíti se empezar, comenzar, principiar
lotiti se dela ponerse a trabajar, poner en obra
strah se ga je lotil ha cogido miedo
strah se me loti me entra miedo
lotiti se pisanja empezar a escribir
lotiti se koga arremeter contra alg - lumbre ženski spol ogenj, žerjavica, plamen; luč, svetloba; strešno okno; sijaj, blesk; jasnost; pojasnilo; prosvetljenstvo
piedra de lumbre kresilni kamen
al amor de la lumbre pri peči
ni por lumbre še v sanjah ne
dar lumbre dati ogenj (kadilcu)
es la lumbre de mis ojos ljubim ga kot zenico svojega očesa
echar lumbre ogenj sipati
pedir lumbre prositi za ogenj (kadilec)
sin dar más lumbres brez nadaljnjih pojasnil