Franja

Zadetki iskanja

  • veras ženski spol množina resničnost; resnost

    de veras brez šale, (čisto) resno, zares, dejansko
    ¿de veras? je to mogoče? res?
    de todas veras čisto resno
    tomar de veras resno vzeti
    bueno de veras resnično dober
    hombre de veras resen človek
    entre burlas y veras pol resno pol v šali
  • verdad ženski spol resnica, resničnost, dejstvo, resnicoljubnost

    la verdad desnuda gola resnica
    la pura verdad čista resnica
    verdad trivial, verdad de Perogrullo vsakdanja resnica
    a la verdad dejansko; sicer
    a decir verdad, a la verdad odkrito povedano, v resnici
    de verdad v resnici, resnično; odkrito povedano; resno
    en verdad v resnici; sicer
    es una verdad como un templo (fig) to je neizpodbitna resnica
    verdad es que, verdad que sicer; seveda, pač, vsekakor; na eni strani
    faltar a la verdad lagati
    verdades crueles grobe, neprijetne resnice
    verdades como puños, verdades evidentes otipljive resnice
    decir (ali cantar) cuatro verdades (a) komu resnico v obraz povedati
    la plaza de la verdad (bikob) cirkus, arena za bikoborbe
  • verdadero resničen, dejanski; resnicoljuben

    es la verdad verdadera to je čista resnica
    la sospecha resultó verdadera sum se je uresničil
  • verjéten creíble; digno de fe, digno de crédito; probable; plausible

    to je malo verjetno! ¡no es probable!
    verjeten (je), da pride es probable que venga
  • verjéti creer; dar crédito

    verjeti komu creer (ali dar crédito) a alg
    verjeti v kaj creer en a/c
    trdno verjeti creer firmemente
    slepo verjeti creer a ciegas, creer a ojos cerrados, creer a pie(s) juntillas
    verjeti govoricam creerse de habladurías
    verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
    verjemite mi! ¡créame usted!
    lahko mi verjamete bien puede usted creerme
    to rad verjamem eso creo yo muy bien
    verjeti s prevelikim zaupanjem creer(se) de ligero
    svojim očem nisem verjel no daba crédito a mis ojos
    verjeti v strahove creer en fantasmas
    verjeti v svojo dobra zvezdo (fig) creer en su buena estrella
    če mu je verjeti si ba de creérsele
  • vès, vsa, vse todo; entero; total

    ves Rim toda Roma
    vse mesto toda la ciudad, la ciudad entera
    vse todo
    ves svet el mundo entero, (= vsi) todo el mundo
    vsa Jugoslavija Yugoeslavia f entera, toda Yugoeslavia
    ves (božji) dan todo el (santo) día
    vse dni todos los días, a diario
    za vse čase para siempre
    skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
    vse to todo es(to)
    iz vsega srca de todo corazón
    mi vsi todos nosotros
    oni vsi todos ellos
    vsi smo enaki todos somos unos
    vsi, ki ... todos los que..., (uradno) todo aquel que...; quienes
    vsi skupaj todos juntos
    kljub vsemu con todo
  • veselíti alegrar; causar alegría; placer

    to me zelo veseli lo celebro mucho
    veseli me, da ... me alegro de que (subj), me complace que (subj) (da si prišel que hayas venido)
    zelo bi me veselilo, če ... celebraría mucho que (subj), tendría mucho placer en (nedoločnik)
    veseliti se česa alegrarse de a/c, complacerse en, celebrar a/c
    veseliti se na kaj esperar gozoso a/c
    kako se veselim! ¡cuánto me alegro!, ¡cuánto lo celebro!
  • vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

    od veselja de alegría
    kakšno veselje! ¡qué alegría!
    prekipevajoče veselje alegría desbordante
    v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
    z veseljem con mucho gusto, gustosamente
    biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
    jokati od veselja llorar de alegría
    napraviti komu veselje alegrar a alg
    pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
    (po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
    pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg
  • vestir [-i-] obleči (se), oblačiti (se); preobleči, prekriti (s preprogami), olepšati, opažiti

    el hábito (sacerdotal) biti duhovnik
    vestir el rostro de severidad strogo se držati
    eso le viste ante los demás to mu daje ugled pri drugih
    vestir de blanco belo se obleči
    vestir de corto nositi kratko obleko
    vestir de máscara maskiran (kostumiran) biti
    vestir a la moda po modi se oblačiti
    vestir de paisano nositi civilno obleko
    vestir de uniforme nositi uniformo
    cuarto de vestir oblačilnica
    vestirse obleči se; pokriti se
    vestirse a la moda oblačiti se po modi
    vestirse con lo ajeno (fig) s tujim perjem se krasiti
    vestirse de la autoridad važnega se delati, uradno se držati
    el cielo se vistió de nubes nebo se je pooblačilo
    vísteme despacio, que estoy de prisa (pregovor) hiti počasi
  • vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

    a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
    largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
    a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
    yo a mi vez jaz s svoje strani
    alguna vez včasih, marsikaterikrat
    alguna que otra vez včasih
    cada vez vsakikrat
    cada vez más vedno več
    de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
    para decirlo todo de una vez kratko in malo
    ¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
    en vez (de) namesto
    en vez de callar namesto da bi molčal
    esta vez to pot
    de esta vez sedanji, takraten
    ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
    otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
    la otra vez prejšnjikrat, takrat
    ¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
    por vez po vrsti
    la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
    rara vez redko
    tal vez morda, verjetno, pač
    tal cual vez redko, komaj
    una vez que ker; kakor hitro
    una y otra vez ponovno, večkrat
    una vez para siempre enkrat za vselej
    una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
    la única vez edinokrat
    es mi vez jaz sem na vrsti
    pedir la vez zahtevati vrstno številko
    tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
    tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom
  • vézati ligar (tudi fig) ; atar; unir; enlazar ; (knjigo) encuadernar ; (z vrvmi) encordelar ; (sovražnikove čete) retener ; fig (zadolžiti) obligar, comprometer

    vezati se obligarse, comprometerse (za a); contraer una obligación
    biti vezan za estar obligado (ali estar comprometido) a
    vezan v usnje encuadernado en cuero (ali en piel)
    otrobe vezati (fig) decir tonterías (ali majaderías ali gansadas)
    to mi veže roké (fig) esto me ata las manos
  • viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

    viento de tormenta viharen veter
    cosas de viento (fig) nerabne stvari
    instrumentos de viento pihala
    como el viento kot veter hitro
    el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
    el viento corre (ali sopla) veter piha
    hace viento vetrovno je
    correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
    echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
    es mero viento (fig) to ne pomeni nič
    ir viento en popa (fig) imeti srečo
    largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
    tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
    tomar viento popihati jo
    quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
    a los cuatro vientos na vse strani
    corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
    moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
    tomar vientos (Am) sapo zajeti
  • viña ženski spol vinograd; vinska trta; figurativno sinekura, mastna služba, nadarbina

    es una viña (fig) to je zlata jama
    de mis viñas vengo (fig) jaz pometam pred svojim pragom
  • visto pretekli deležnik od ver; viden

    digno de ser visto vreden ugleda
    juego a cartas vistas (fig) odkrita (odprta) igra
    está visto que vidi se, da; očitno je, da
    visto que glede na to, da; ker
    bien (mal) visto (ne)priljubljen
    ¡cosa nunca vista! nezaslišano!
    por lo visto kot je videti, očitno, po vsem videzu, verjetno
    visto bueno (V./B./) odobreno
  • víšek punto m culminante ; (vrh) cumbre f , cima f ; astr cenit m ; fig apogeo m , colmo m

    višek nesramnosti el colmo de la desvergüenza
    to je pa (že) višek! ¡esto es el colmo!
    biti na višku estar en el punto culminante, estar en su apogeo
    doseči višek culminar; alcanzar el punto culminante
  • vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

    vivir del aire (fig) od zraka živeti
    vivir amancebado živeti v divjem zakonu
    vivir a lo grande razkošno živeti
    vivir a su gusto udobno živeti
    vivir de caridad živeti od miloščine
    vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
    vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
    viviendo mi padre za življenja mojega očeta
    ¡viva! naj živi!
    ¡vive Dios! pri moji veri!
    ¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
    ¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
    ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
    está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim
  • vôda agua f

    po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
    pod vodo debajo del agua
    na vodi sobre el agua
    udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
    borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
    mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
    kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
    rečna voda agua de río, agua fluvial
    mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
    tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
    težka voda (kem) agua pesada
    teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
    steklenica za vodo garrafa f
    biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
    biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
    to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
    (ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
    nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
    pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
    iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
    plavati pod vodo nadar bajo el agua
    plavati na vodi flotar
    pristati na vodi (o letalu) amarar
    počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
    puščati vodo (o ladji) hacer agua
    spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
    skočiti v vodo lanzarse al agua
    tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo)
  • volver [-ue-; pp vuelto]

    1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

    volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
    volver la comida izbruhati jed
    volver de espaldas na rame dati
    volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
    eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
    volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
    volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
    volver mal por mal vračati zlo za zlo
    volver tonto poneumniti
    volver un vestido obrniti obleko
    no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

    2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

    volver atrás vrniti se, obrniti se
    al volver na povratnem potovanju
    a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
    volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
    le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
    vuelvo volando ta hip se vrnem
    volver a casa vrniti se domov
    volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
    volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
    volver a decir ponoviti
    ¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
    volver a empezar zopet, znova začeti
    volver a ver zopet videti
    volver a traer nazaj prinesti
    hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
    volver de hablar con pravkar govoriti z
    volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
    volver en su acuerdo zopet k sebi priti
    volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
    volver por alg. zavzeti se za koga
    volver sobre pokazati na; vrniti se na
    volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
    volver sobre el asunto vrniti se na stvar
    volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
    volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
    volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
    volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
    volverse loco znoreti, nor postati
    volverse loco buscando kot nor iskati
    es para volverse loco človek bi znorel
    volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
    volverse a casar spet se poročiti
    todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
    me he vuelto a dormir spet sem zaspal
  • vprašánje pregunta f ; gram interrogación f ; (sporno vprašanje, problem) cuestión f , problema m

    aktualno vprašanje cuestión actual, cuestión de actualidad
    odprto vprašanje cuestión indecisa, cuestión para decidir
    socialno vprašanje cuestión social
    viseče vprašanje cuestión pendiente
    na vprašanje a la pregunta
    (to) je vprašanje časa es cuestión de tiempo
    to je drugo vprašanje eso es otra cuestión
    o tem ni vprašanja eso está fuera de duda
    je še vprašanje, če ... (ozir. ali) ... falta saber si..., está por decidir si...
    nastane vprašanje, če ... se plantea la cuestión de si...
    obravnavati (rešiti) vprašanje tratar (resolver) una cuestión
    obsuti z vprašanji asediar a preguntas
    odgovoriti na vprašanje responder a una pregunta
    staviti vprašanje hacer (ali poner) una pregunta; plantear una cuestión
    vključiti vprašanje v dnevni red incluir una cuestión en la orden del día
    smešno, neumno vprašanje! ¡vaya una pregunta!, ¡qué pregunta!
    kakršno vprašanje, takšen odgovor cuál la preguuta, tal la respuesta
  • vrábec gorrión m

    to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces
    bolje je vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    s topovi streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos