Franja

Zadetki iskanja

  • lúč luz f (tudi fig)

    dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
    večna luč lámpara f del Santísimo
    pri luči con luz
    proti luči a contraluz
    bodi luč! ¡hágase la luz!
    prižgati luč encender (ali hacer) la luz
    pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
    ugasniti luč apagar la luz
    pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
    prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
    stati komu v luči impedir a alg ver
    videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
    zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso
  • lúna luna f

    rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
    pristanek na luni alunizaje m
    raketa na luno cohete m lunar
    luna sije hace luna
    pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
    polna luna luna llena; plenilunio m
    luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
    pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
    živeti na luni (fig) vivir en la luna
  • luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

    luz de Bengala bengalični ogenj
    la luz del dia dnevna svetloba
    con luz diurna pri dnevni luči
    luz eléctrica električna luč; obločnica
    luz de magnesia magnezijeva luč
    luz relámpago (fot) bliščica
    gusano de luz kresnica
    media luz somrak
    rayo de luz svetlobni žarek
    a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
    el siglo de las luces moderna doba
    apagar la luz ugasniti luč
    dar luz osvetliti; prosvetliti
    dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
    dar (encender la) luz prižgati; vključiti
    no dar luz izjaloviti se
    hacer luz en pojasniti
    sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
    salir a luz iziti (knjiga)
    ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
    luces pl talent, nadarjenost, znanje
    hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
    honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
    traje de luces torerovska obleka
    a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
    entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«
  • mačkin de (la) gata

    to niso mačkine solze (fig) no es ninguna bagatela
  • mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

    mal aconsejado slabo svetovan
    mal avisado nepreudaren
    mal hecho grd, pokvečen
    ¡mal hecho! to ni prav storjeno
    mal nombre vzdevek
    mal de su grado proti svoji volji
    mal que bien tako, tako; srednje
    mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
    (de) mal a mal, por mal s silo
    a mal andar v najslabšem primeru
    a mal dar najmanj, vsaj
    de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
    ¡mal rayo! presneto!
    ¡menos mal! da le ni hujšega!
    mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
    decir mal de alg. obrekovati koga
    echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
    (él) está mal slabo mu kaže
    no está mal ni slabo
    estar mal con alg. biti v sovraštvu z
    hacer mal komu škodovati
    no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
    llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
    poner en mal (con) koga očrniti (pri)
    salir mal ne uspeti, spodleteti
    haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje
  • mal moški spol zlo; bol(ečina); škoda; nesreča; bolezen, trpljenje

    mal de los aviadores višinska bolezen letalcev
    mal caduco božjast
    mal de estómago bolečine v želodcu
    mal de madre histerija
    mal de(l) mar morska bolezen
    mal napolitano, mal francés, mal gálico sifilis
    mal de ojo zli pogled, začaranje s pogledom
    mal venéreo spolna bolezen
    devolver mal por mal povrniti milo za drago
    mal haya él que... gorje tistemu, ki ...!
    no hay mal que por bien no venga tudi nesreča ima kaj dobrega
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • mamar sesati (na materinih prsih); figurativno pohlepno požirati, žreti; pod streho spraviti

    dar de mamar a un niño otroka dojiti
    mamarse (Am) opijaniti se
    no mamarse el dedo biti premeten (bister)
  • mañana ženski spol jutro; dopoldan

    mañana de sol sončno jutro
    el día de mañana (najbližja) bodočnost
    estrella de la mañana (zvezda) danica
    a media mañana (približno) od 10. uri dopoldne
    de buena mañana takoj zjutraj
    de mañana por la mañana zjutraj, zgodaj
    muy de mañana zelo zgodaj
    a las tres de la mañana ob treh zjutraj
    no pensar en el día de mañana tjavdan živeti
    tomar la mañana zjutraj nekaj zaužiti
  • manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

    manera de decír izražanje
    a la manera na način
    a manera de po načinu, kot
    a mi manera de ver po mojem naziranju
    de manera que tako da; da bi
    de buena manera spodobno, dostojno
    de otra manera sicer, drugače
    de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
    de ninguna manera, en manera alguna nikakor
    en gran manera v veliki meri
    esa no es la manera de obrar takó se ne dela
    no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
    sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
    acabar de mala manera slabo končati
    maneras pl manire, vedenje
    de todas maneras vsekakor, na vsak način
  • maníra (olika) modales m pl ; manera f ; forma f ; modo m ; (v umetnosti) estilo m amanerado; amaneramiento m

    biti lepih manir tener buenos modales
    nobenih manir ne imeti no saber portarse
    učiti koga manir enseñar a alg la manera de portarse
  • mapa moški spol zemljevid, karta

    mapa mudo nemi zemljevid
    mapa especial specialka
    mapa itinerario popotna karta
    mapa mural stenski zemljevid
    no estar en el mapa biti redek ali nenavaden
  • már

    kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
    tega mi ni mar eso no me importa nada
    ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
    biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de
  • márati querer

    ne maram tega no me gusta eso
    on me ne mara no soy de su agrado
  • márveč más bien, antes bien

    ne samó ..., marveč tudi no sólo..., sino también
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • medálja medalla f

    druga plat medalje (fig) el reverso de la medalla
    dobiti medaljo ganar una medalla
    odlikovati koga z medaljo condecorar con una medalla a alg
    vsaka medalja ima dve plati no hay medalla sin reverso
  • medianamente srednje, poprečno

    quedar medianamente imeti poprečen uspeh, ne se preveč odlikovati
    eso no es ni medianamente decente to ni prav nič spodobno
  • medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

    medío de cambio menjalno sredstvo
    medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
    en medío de la noche opolnoči
    se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
    de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
    de medío arriba od pasu navzgor
    en este medío v tem, medtem
    en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
    en medío del invierno v največji zimi
    por medío v sredi
    por medío de s pomočjo, s, z
    día medío dia (Am) vsak drugi dan
    meterse en medío posredovati v sporu
    no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
    no hay medío de hacerlo nemogoče je
    quitar de en medío s poti spraviti
    quitarse de en medío s poti iti
    en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
    corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
    medíos de fortuna premoženjske razmere
  • mejor bolje, najbolje; rajši, prej

    mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
    mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
    a lo mejor no venga morda ne pride
    a caal mejor za stavo
    lo mejor posible kar najbolje
    cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
    tanto mejor tem bolje
    ¡mejor! toliko bolje
    estar mejor bolje se počutiti
    está mejor bolje mu gre
    mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
    de mejor en mejor vedno bolje
    lo que mejor le plazca čisto po vaši volji