Franja

Zadetki iskanja

  • róg cuerno m , (volovski tudi) asta f ; (bikov) pitón m ; glas trompeta f

    lovski rog trompa f de caza
    signalni rog clarín m, (hupa) bocina f
    Zlati rog el Bósforo
    rog izobilja cuerno de abundancia
    nasaditi rogove (soprogu) (fig) poner cuernos al marido
    pokazati rogove (fig) sacar los cuernos
    suniti z rogovi cornear, dar cornadas
    trobiti na rog tocar la trompeta (ali la trompa ali la corneta)
    trobiti v isti rog s kom (fig) ir de acuerdo con alg; estar en connivencia con alg; simpatizar con alg
    tema je kot v rogu no se ven dos dedos de la mano
  • rôka mano f ; (do rame) brazo m

    roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
    roka! (nogomet) ¡mano!
    roke kvišku! ¡manos arriba!
    od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
    roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
    z mojstrsko roko de mano maestra
    z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
    z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
    (na)pisan z roko escrito a mano
    s polnimi rokami a manos llenas
    (osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
    pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
    iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
    politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
    železna roka mano f de hierro
    z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
    stisk rok(e) apretón m de mano(s)
    on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
    to je v božjih rokah Dios dirá
    brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
    to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
    biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
    za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
    dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
    imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
    imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
    imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
    imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
    imeti srečno roko tener buena mano
    imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
    imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
    imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
    iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
    dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
    izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
    nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    pasti v slabe roke caer en malas manos
    položiti roko na koga poner a alg la mano encima
    prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
    prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
    pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
    priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
    dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
    stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
    umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
    viti roke retorcerse las manos
    vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
    živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
    živeti iz rok v usta vivir al día
    roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes
  • rostro moški spol kljun; obraz; figurativno čelo

    dar en rostro (a) očitati; kljubovati
    hacer rostro (a) upirati se
    torcer el rostro zmrdniti se, usta nakremžiti
  • rueda ženski spol kolo; pavovo kolo; krog; kolut, okrogel reženj; kolo (ples); vrsta

    rueda de afilar brusilno kolo
    rueda dentada, rueda de engranaje zobato kolo, zobnik
    rueda elevadora črpalno kolo
    rueda de la Fortuna kolo sreče
    rueda libre prosti tek (pri biciklu)
    rueda motriz gonilno kolo
    rueda de pal(et)as kolo na lopate
    rueda de recambio rezervno kolo
    dar en rueda okoli podati, razdeliti
    eso no anda (ali va) ni con ruedas to je očitna laž
    hacer (la) rueda kolo napraviti (pav); dvoriti (ženski)
    traer en rueda s seboj voditi, povzročiti
    camino de ruedas kolovoz
    relación de ruedas prestava
    vapor con ruedas parnik na kolesa
  • rumbo moški spol smer vetra, smer plovbe, kurs, pot, smer poti; sijaj, blišč; velikodušnost

    moza de rumbo čvrsto dekle
    sin rumbo na stranpotih, na krivih potih
    cambiar el rumbo spremeniti pot, po drugi poti iti, drugo pot ubrati
    dar otro rumbo a la conversación pogovor drugam zasukati
    tomar un rumbo favorable ugodno se obrniti (posli)
  • sablazo moški spol udarec s sabljo; izposojanje, izvabljanje (denarja)

    dar un sablazo (a) koga za denarno posojilo prositi
    vivir de sablazos živeti od izposojenega denarja
  • sacudida ženski spol pretres, stresljaj, sunek; ukor

    sacudida sísmica potresni sunek
    dar sacudidas suvati; odskakovati (voz)
  • sád fruto m ; producto m ; resultado m

    prepovedan sad fruto prohibido
    prvi sadovi las primicias
    dajati (donašati) sadove dar (llevar) fruto
  • sagrado svet, posvečen; častitljiv; nedotakljiv

    la Sagrada Escritura sveto pismo
    historia sagrada biblijska zgodovina
    orador sagrado pridigar, cerkveni govornik
    sagrado m pribežališče, zavetišče
    dar sepultura en sagrado krščansko pokopati
  • salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

    salida de capitales beg kapitala
    salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
    salida de un socio (trg) izstop družabnika
    salida del sol sončni vzhod
    a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
    salida de tono osoren odgovor
    artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
    ¡buena salida! to je ideja!
    callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
    derechos da salida izvozna carina
    hora de la salida čas odhoda
    primera salida (gled) prvi nastop
    punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
    válvula de salida odvodni ventil
    dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
    dar la salida dati znak za odhod (start)
    estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
    hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
    no tener salida ne iti v prodajo
    tener la salida biti na potezi (pri šahu)
    las salidas y las entradas izdatki in dohodki
    tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke
  • salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

    salir bien dobro se izteči, posrečiti se
    salió bien posrečilo se je
    salir fuera de tono grób postati
    salir ganancioso korist odnesti
    salir garante, salir fiador jamčiti za
    salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
    salir responsable (de) jamčiti (za)
    salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
    traje de salir sprehodna obleka
    al salir pri odhajanju, pri odhodu
    ¡acaba de salir! pravkar izšlo
    sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
    me sale muy caro predrago mi je
    ¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
    ¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
    salió alcalde bil je izvoljen za župana
    salió buen artista postal je dober umetnik
    salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
    salir reprobado pasti (o učencu)
    salió a su padre podoben je svojemu očetu
    me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
    la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
    salir al campo iti na deželo
    salir a dar una vuelta na sprehod iti
    salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
    salir a lo mismo na isto priti
    salir al paso komu nasproti iti
    salir a rastras splaziti se ven
    salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
    salir con un suspenso pasti (v šoli)
    salir de apuros izvleči se iz težave
    salir de casa iz hiše (od doma) iti
    salir de caza na lov iti
    salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
    salir de una enfermedad preboleti bolezen
    salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
    salir de madre razliti se (o reki)
    salir de la regla izjema biti
    salir de viaje odpotovati
    eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
    ¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
    salir en público na ulici se pokazati
    salir por alg. porok biti za koga
    salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
    salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
    salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
    salirse con a. izpeljati kaj
    salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
    se ha salido la leche mleko je prekipelo
    salirse del compás priti iz takta
    salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
    se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
    salir mal parado slabo se odrezati
  • salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad

    salto de agua slap
    salto (al) alto, salto de altura skok v višino
    salto de cama jutranja obleka
    salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
    salto a la garrocha (šp) skok s palico
    salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
    salto de lobo volčja jama
    salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
    salto de (ali a) pértiga skok s palico
    a salto de mata oprezno bežeč
    a saltos v skokih, skokoma
    de (un) salto nenadoma
    en un salto v enem skoku; bliskovito
    en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
    apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
    dar un salto poskočiti
    dar saltos poskakovati
    ganar de un salto v enem skoku doseči
    pasar a salto(s) preskočiti
    a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec
  • sangre ženski spol kri; rod, pokolenje; sorodstvo; rasa (konj); prelivanje krvi

    sangre fría hladnokrvnost
    sangre negra, sangre venosa venozna kri
    sangre roja arteriozna kri
    caballo de pura sangre polnokrven konj
    derrame de sangre prelivanje krvi
    ferrocarril de sangre (Am tranvía a sangre) konjska železnica
    flujo de sangre krvotok
    hospital de la sangre (voj) poljska bolnišnica
    príncipe de sangre knez po rodu
    sed de sangre krvoločnost
    transfusión de la sangre transfuzija krvi
    a sangre fría (fig) premišljeno
    a sangre y fuego z ognjem in mečem
    bullirle (ali hervirle) a uno la sangre (fig) biti v cvetu mladosti
    chupar la sangre (fig) izkoriščati, odirati
    dar la sangre de sus venas (fig) biti pripravljen za vsako žrtev
    echar sangre (de la nariz) krvaveti (iz nosu)
    hacer sangre raniti; kri prelivati; fig (raz)žaliti
    la sangre se me hiela en las venas (fig) kri mi zastaja v žilah
    lavar con sangre s krvjo oprati, maščevati
    manchado de sangre krvav, okrvavljen
    eso quema la sangre (fig) to razburja
    sudar sangre kri potiti
    tener sangre de horchata (fig) imeti ribjo kri v žilah
    tener mala sangre (fig) togoten biti
    verter (ali derramar) sangre kri preli(va)ti
  • satisfacción ženski spol zadoščenje, zadostitev; zadovoljstvo; veselje; nadomestilo, odškodba, povračilo; domišljavost

    a satisfacción v zadovoljstvo, po želji
    propia satisfacción, satisfacción de sí mismo samovšečnost, domišljavost
    pedir (ali demandar) satisfacción zahtevati zadoščenje
    dar cumplida satisfacción polno zadoščenje dati
    dar pública satisfacción javno prositi odpuščanja
    tener mucha satisfacción de sí mismo zelo domišljav biti
    referencias a satisfacción (trg) prvovrstne reference; zadovoljive informacije
  • seco suh, posušen, osušen, uvel; mršav; brezdeževen; hladen, redkobeseden; brez pritiklin, brez dodatkov; trpek

    seco de carnes mršav, suh
    fruta seca posušeno sadje
    un paraje seco pusta pokrajina
    ramas secas dračje, suhljad
    tiempo seco suša
    verdad seca gola resnica
    vino seco trpko vino
    a secas samo, le, zgolj; naravnost
    en seco na kopnem; nenadoma
    dar (ali varar) en seco (mor) nasesti
    dejar a uno seco ubiti koga z enim udarcem
    ¡seca está la obra! (pop) prosim za napitnino
    parar(se) en seco nenadoma (se) ustaviti
    poner en seco osušiti
    quedar seco (pop) nenadoma umreti
  • séči, segati

    segati do extenderse hasta
    segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
    seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
    seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
    seči v pogovor intervenir en una conversación
    segati po sapi tomar aliento
    do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
    seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
    seči v žep meter la mano en el bolsillo
    kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista
  • seguridad ženski spol gotovost, varnost, zanesljivost, brezskrbnost; prepričanje; jamstvo; ravnodušnost, mirnost

    agente de seguridad policist
    seguridad pública javna varnost
    caja (ali cámara) de seguridad jeklena omara v banki, sef
    Dirección General de Seguridad policijsko ravnateljstvo
    falta de seguridad negotovost
    medidas de seguridad varnostni ukrepi
    la poca seguridad nezanesljivost, negotovost
    válvula de seguridad varnostna zaklopka
    sin ninguna clase de seguridad čisto negotovo, brez vsakega jamstva
    dar (la) seguridad zagotoviti
    (no) tener seguridad (ne)gotov biti
    con toda seguridad čisto gotovo
    tengo la seguridad de que V... Vi boste gotovo ...
  • seña ženski spol znamenje, znak, kretnja; geslo; signal

    señas pl osebni opis; naslov (na pismu)
    señas personales osebni opis
    cambio de señas sprememba naslova
    a mis señas na moj naslov
    por señas z znaki, s kretnjami
    por las señas po vseh znakih, po vsem videzu
    dar señas (pobliže) opisati
    ¡enviar a las nuevas señas! poslati za naslovnikom!
    hacer señas znake dajati, kretnje delati, pomigniti
    poner las señas napisati naslov
  • señal ženski spol znamenje, znak, signal; mejni kamen; sled; brazgotina; križec (podpis nepismenih)

    señal de aviso predznak, predsignal
    señal luminosa svetlobni signal
    señal de peligro signal v sili
    señal de unión vezaj
    bandera de señales signalna zastava
    disco de señales signalna plošča
    en señal kot dokaz, v znak
    en señal de protesta kot izraz protesta
    ni señal (fig) niti sledu ne
    dejar (paga y) señal aro dati
    hacer una señal znak dati, pomigniti
    no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
    señales de camino (ali de turismo) markacije, znaki na poti
  • sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

    sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
    sentido común zdrava pamet
    sentido primitivo prvoten pomen
    el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
    sentido de la orientación čut za orientacijo
    contrario al sentido nespameten
    falto de sentido nesmiseln, nespameten
    con sentido po smislu
    en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
    en sentido recto naravnost naprej
    en sentido inverso v obratnem redu
    en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
    carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
    cuesta un sentido stane ogromno denarja
    dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
    dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
    perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
    tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
    los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
    en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
    privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici