Franja

Zadetki iskanja

  • strelíca flecha f (tudi smernik) ; saeta f ; dardo m

    strelici podoben en forma de flecha; sagital
    izstreliti strelico disparar (ali lanzar) una flecha
    steči kot strelica partir con la rapidez de una flecha (ali como una flecha), fam salir disparado
  • stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

    stvar okusa cuestión f de gusto
    stvar vesti caso m de conciencia
    osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
    postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
    kazenska stvar asunto criminal
    sporna stvar asunto en litigio
    zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
    važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
    k stvari! ¡vamos al caso!
    lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
    vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
    boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
    denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
    to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
    to je stvar zase eso es cosa aparte
    stvar je odločena es cosa decidida
    stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
    to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
    to ni smešna stvar no es cosa de reír
    stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
    to ni moja stvar eso no es asunto mío
    to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
    stvar ni taka no hay tal cosa
    stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
    to ne spada k stvari eso no hace el caso
    biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
    to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
    stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
    to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
    stvar napreduje la cosa marcha
    stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
    priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
    pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
    razumeti svojo stvar conocer su oficio
    hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto
  • substitución ženski spol nadomestitev, zamena; substitucija

    eu substitución de kot nadomestilo za, v zastopstvu za, nadomeščujoč
  • sudar potiti (se), znojiti se

    sudar la gota gorda garati kot črna živina
  • sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

    sueño eterno večno spanje, smrt
    sueño pesado težko spanje
    enfermedad del sueño spalna bolezen
    una noche sin sueño noč brez spanja
    sueño de una noche de verano sen kresne noči
    como un sueño kot sanje
    caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
    coger (ali conciliar) el sueño zaspati
    descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
    despertar del sueño zbuditi se iz spanja
    dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
    tener sueño zaspan biti
    ¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
    sueños sanje, sanjarjenje
    en sueños v spanju
    entre sueños v polspanju
    estar en siete sueños biti v globokem spanju
    sueños son vientos (fig) sanje so kot pena
  • suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe

    suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
    suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
    suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
    suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
    suerte humana človeška usoda
    caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
    entrar en suerte (iz)žreban biti
    elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
    sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
    ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
    tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
    tener buena suerte srečo imeti
    a la suerte na slepo srečo
    de baja suerte nizkega stanu
    de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
    de ninguna suerte nikakor ne
    de otra suerte drugače, sicer; razen tega
    de primera suerte prvovrsten
    de suerte que tako da
    por suerte slučajno, na srečo
    ¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
    echar suertes žrebati
    de todas suertes na vsak način, vsekakor
  • súh seco (tudi fig) ; enjuto ; (izsušen) árido ; (mršav) flaco; seco de carnes ; (brez dežja) sin lluvia

    suh kot trlica enjuto de carnes, fam delgado como un fideo
    suh kruh pan m duro
    suh kašelj tos f seca
    suho vreme (klima) tiempo m (clima m) seco
    suho sadje frutas f pl secas (ali pasas)
    suha roba artículos m pl de madera
    na suhem en seco
    biti suh (brez denarja) estar sin dinero, estar sin blanca, no tener blanca
    biti na suhem estar a cubierto de la lluvia
    hraniti na suhem conservar en lugar seco
    imeti suho grlo tener seco el gaznate
    suha južina (pajek) segador m, araña f zancuda
    na suhem in na vodi por mar y tierra
  • superior (z)gornji, višji; izvrsten, odličen

    superior a boljši kot, več vreden kot
    superior a sus compañeros prekašajoč svoje tovariše
    superior a toda ponderación v vsakem pogledu popoln
    sería superior a mis fuerzas to bi preseglo moje moči
    superior en (ali por) su talento prekašajoč po nadarjenosti
    de calidad superior prvovrsten, prima
    juez superior višji sodnik
    parte superior gornji del
    labio superior zgornja ustnica
  • suplementáren

    suplementarni kot ángulo m suplementario
  • suponer* (glej poner) domnevati, predpostaviti; meniti; podtakniti; ugled uživati

    como era de suponer kot je bilo predvidevati
    supongo que sí mislim da
    te supongo mal informado mislim, da si slabo informiran
    eso se supone, eso es de suponer pričakuje se tako; to je naravno (samoumevno)
    le suponía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
    es un suponer vzemimo; na primer
  • svéča bujía f (tudi teh, fiz)

    (voščena, stearinska) sveča vela f
    ledena sveča carámbano m, canelón m
    oltarna sveča cirio m
    velikonočna sveča (rel) cirio pascual
    utrniti svečo despabilar
    ulivati sveče fabricar (ali hacer) velas
    lojena (parafinska) sveča vela de sebo (de parafina)
    pri sveči a la luz da la vela
    raven kot sveča derecho como una vela (ali como un huso)
  • svíla seda f

    čista (naravna surova) svila seda pura (natural, cruda)
    umetna svila seda artificial; rayón m
    acetatna svila seda de acetato (ali de azacho)
    krep svila seda crespón
    iz čiste svile de toda seda, de seda pura
    pralna svila seda lavable
    svila za šivanje (za vezenje) seda de coser (de bordar)
    sukana svila hilo m de seda
    mehek kot svila como una seda
    trgovec s svilo comerciante m en sedas
    trgovina s svilo comercio m de la seda; sedería f
  • svínec plomo m ; (šibre) perdigones m pl ; (na ribiški mreži) plomo m

    roke in noge so mu bile kot iz svinca sentía en piernas y brazos como una pesadez de plomo
  • šíriti extender ; (vonj) despedir; propalar, divulgar , (novice) difundir, hacer circular ; (po radiu) difundir

    širiti se extenderse (na sobre); divulgarse, propagarse, difundirse
    širiti vznemirljive govorice propagar rumores alarmantes
    kot blisk se širiti (fig) difundirse con extraordinaria rapidez
  • širòk ancho; amplio

    2 m širok dos metros de ancho
    za prst širok de un dedo de ancho
    široke mase, množice las masas
    široka publika público m muy variado
    imeti široka ramena tener anchas las espaldas
    padel je, kot je dolg in širok cayó tendido a la larga; cayó de plano
    biti preširok (obleka, čevlji) venir (ali ir ali estar) muy ancho
  • škàf tina f

    lije kot iz škafa está lloviendo a cántaros (ali a mares), está diluviando
  • škátlica cajita f

    škatlica za vžigalice caja f de cerillas
    kot iz škatlice vzet acicalado; de punta en blanco; fam emperejilado; A muy paquete
  • ták tal

    tak človek un hombre tal, un hombre así
    kot tak como tal
    na tak način de tal modo, de tal manera
    v takem primeru en un caso así, en tal caso
    taki ljudje tal gente; semejante gente
    tak norec semejante loco, un loco así
    je kdo že videl kaj takega? ¿habráse visto jamás cosa semejante?
  • tal tak, takšen

    tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
    tal cual vez (Am) tu pa tam
    acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
    tal por cual več ali manj, približno
    tal vez venga morda pride
    en tal parte nekje
    como si tal cosa meni nič tebi nič
    tal cosa nekaj takega
    no haré yo tal tega ne bom naredil
    el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
    ese tal isti
    en tal caso v tem primeru
    por tal zaradi tega
    no hay tal temu ni tako
    una tal »takšna«, pocestnica
    tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
    uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
    un tal Perez neki g. Perez
    fulano de tal, el señor tal g. Oné
    sí tal seveda
    no tal nikakor
    y tal naravno, mislim da
    con tal que s pogojem da
    tal que (pop) kot da
  • tálec rehén m

    dati talce poner rehenes a disposición
    dati kot talce dar en rehenes
    biti za talca servir de rehén
    ostati kot talec quedar en rehenes