Franja

Zadetki iskanja

  • nepozná(va)nje desconocimiento m ; ignorancia f

    nepozna(va)nje zakonov ne ščiti pred kaznijo la ignorancia de la ley no exime del castigo
  • noche ženski spol noč; (pozen) večer; tema; zmeda; pesniško smrt

    Noche Buena sveta noč
    noche de luna mesečna luč
    noche toledana noč brez spanja
    la noche de la víspera prejšnja noč
    noche y día (dia y noche) noč in dan, neprestano
    a la noche, por la noche zvečer
    a las altas horas de la noche v poznih nočnih urah
    a media noche opolnoči
    a primera noche v prvih nočnih urah
    a la entrada de la noche, al cerrar la noche ob nastopu noči
    ayer noche (= anoche) sinoči
    de noche ponoči
    de la noche a la mañana čez noč, nenadoma, nepričakovano
    esta noche nocoj, drevi
    se va haciendo de noche, la noche cierra noč pada na zemljo
    muy de noche, muy entrada la noche globoko v noči
    en plena noche sredi noči
    hacer noche (en) prenočiti (v)
    pasar la noche noč prebiti, prenočiti
    ¡buenas noches! lahko noč! dober večer!
    a buenas noches na slepo, tjavdan
  • nočíti pernoctar, pasar la noche, trasnochar

    nočiti se hacerse de noche
    noči se se va haciendo de noche; la noche cierra
  • obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

    ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
    obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
    dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
    dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
    držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
    zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
    odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
    obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho
  • obljubíti prometer

    kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
    trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
    obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
    obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale
  • pantorrilla ženski spol meča

    echar pantorrillas dobi(va)ti debela meča
    enseñar las pantorrillas noge kazati (o ženski)
  • para za; zaradi; proti, k; do; da bi

    para acabar de una vez kratko malo
    para allá tja
    salir para Paris odpotovati v Pariz
    va para una hora je že skoraj eno uro od tega
    para siempre za vedno
    no sirve para nada ni za nobeno rabo, ni nič vredno
    ser para poco malo sposoben biti
    ¿para qué lo haces? čemu delaš to?
    no hay para qué decir que... odveč je reči, da ...
    estoy para marchar nameravam odpotovati
    para mí zame; kar se mene tiče
    leer para sí zase (tiho) čitati
    está amable para conmigo je prijazen z menoj
    no estoy para bromas nisem razpoložen za šale
    estoy para V. na uslugo sem Vam
    para que da (bi)
  • parar zadržati, ustaviti, nehati; odbi(ja)ti, parirati; pripraviti; (hudo) zdelati; stati, mirovati

    parar un golpe odbiti sunek
    parar mal hudo zdelati
    parar en mal slabo poteči
    ¿en qué va a parar esto? kaj bo iz tega?
    parar la consideración en usmeriti pozornost na
    ir a parar (en) meriti (na)
    ¡paren en la disputa! nehajte se prepirati!
    no parar nunca neumorno, brez prestanka delati
    sin parar brez odlašanja, v hipu, neprestano
    ha parado de llover nehalo je deževati
    ¿dónde para V.? kje ložirate?
    para a considerar que... samo pomisli, da ...
    pararse ustaviti se, mirovati, zadržati se, muditi se
    pararse en nimiedades biti malenkosten
  • parecer [-zc-] pokazati se, pojaviti se, zdeti se; izgledati (kot); podoben biti

    parecer bien lepo izgledati, biti prijetne zunanjosti, ugajati
    me parece bien sem za to
    según (ali a lo que) parece, al parecer, parece ser que... kot se zdi, kot je videti
    parece no saberlo zdi se, da tega ne ve
    si a V. le parece... če Vam je prav
    esto se le parece to je njemu podobno
    parece que va a llover na dež kaže
    ¿le parece bien ? se strinjate? Vam je prav?
    ¡(qué) le parece! neverjetno!
    ¿qué te parece? kaj meniš?
    quien no parece, perece odsotni nimajo nikoli prav
    parecerse (a) podoben biti
    se le parece mucho zelo mu je podoben
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim
  • pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

    pelo arriba proti dlaki (lasem)
    peinarse pelo arriba nazaj se česati
    pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
    pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
    pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
    pelo oxiginado beljeni lasje
    pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
    pelo rizado kodrasti lasje
    pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
    a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
    pelo a pelo enak, bot
    contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
    de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
    ni un pelo niti sledu ne
    de medio pelo ljudski
    de poco pelo reven, siromašen
    en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
    sin pelo brez dlak, plešast
    agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
    andar al pelo pretepati se
    no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
    cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
    echar pelo izmučiti se, utruditi se
    hacer el pelo česati, frizirati
    no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
    tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
    todo va al pelo vse gre gladko
    no se le ve el pelo izginil je brez sledu
    estar a medios pelos pijan biti
    estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
    contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
    tirar de los pelos za lase povleči
  • peor slabši, hujši; slabše, hujše

    eso va de mal en peor vedno slabše gre
    el peor día (Am) prej kot bi si mislil
    lo peor najhujše
    lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
    peor que peor, tanto peor toliko slabše
    estar peor slabše se počutiti (bolnik)
    llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
    ¡peor! toliko slabše! še slabše!
  • picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

    picar el billete preluknjati vozovnico
    picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
    picar la vena kri puščati
    le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
    picar más alto staviti večje zahteve
    picar a la puerta potrkati na vrata
    picar con las manos ploskati
    picar con los pies z nogami topotati, cepetati
    picar (en la garganta) praskati (v grlu)
    picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
    picar en valiente hrabrega se delati
    picar en viejo star postati
    picar en todo vihrav biti
    el sol pica sonce žge
    ya va picando el frío mraz se stopnjuje
    picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
    picarse con spreti se z
    picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
    quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!
  • poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

    ¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
    poner capital (en) vložiti denar (v)
    poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
    poner una carta a alg. komu pismo pisati
    poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
    poner el coche vpreči konje
    poner un coche komu dati voz na voljo
    poner como nuevo (a) koga ošteti
    poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
    poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
    poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
    poner debajo podložiti; premagati
    poner espacios spacionirati
    poner la firma podpisati
    poner fuego zažgati
    poner en duda (po)dvomiti o
    poner en ejecución, poner en práctico izvesti
    poner en evidencia dokazati
    poner en el índice na indeks dati
    poner en limpio na čisto prepisati
    poner en su lugar popraviti
    poner (la) mano (en) lotiti se česa
    poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
    poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
    poner la mesa pogrniti mizo
    poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
    poner en música uglasbiti
    poner en salvo na varno spraviti, rešiti
    poner entre comillas staviti med navednice
    poner por condición kot pogoj staviti
    poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
    poner por nombre imenovati
    poner por obra izpeljati, uresničiti
    poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
    pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
    ponerse zaiti (sonce)
    ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
    ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
    se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
    se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
    ¡cómo se puso! kako se je razjaril!
    al ponerse el sol ob sončnem zahodu
    ponerse postati
    ponerse bueno ozdraveti
    ponerse colorado zardeti
    ponerse flaco shujšati
    ponerse furioso pobesneti
    ponerse malo zboleti
    ponerse pálido prebledeti
    el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
    se puso como la pared postal je bled ko zid
    ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
    ponerse a escribir začeti pisati
    ponerse a reir v smeh bruhniti
    ponerse a caballo konja zajahati
    ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
    ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
    ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
    ponerse de mal humor postati slabe volje
    ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
    ponerse de rodillas poklekniti
    ponerse de verano poletno se obleči
    ponerse en la calle dati se javno videti
    ponerse en camino na pot iti, odpotovati
    se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
    ¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!
  • popa ženski spol krn ladje

    tener el viento en popa imeti srečo
    todo va viento en popa vse gre kot namazano
    de popa a proa popolnoma
  • posibilidad ženski spol možnost, zmožnost, sposobnost

    posibilidad de la ejecución izvedljivost
    eso va más allá de nuestras posibilidades to presega naše moči
  • práviti decir ; (pripovedovati) contar

    to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
    kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
    se pravi, da ... significa eso que...
    tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
    komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
    kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
    to se že nekaj pravi eso ya es algo
    pravijo, da je umrl se dice que ha muerto
  • prehité(va)ti

    prehite(va)ti koga adelantarse a alg
    prehite(va)ti dogodke adelantarse a los acontcimientos; (v cestnem prometu) pasar, adelantar
    hoteti prehite(va)ti pedir paso
    ne prehite(va)ti! ¡prohibido adelantar!
  • prešté(va)ti contar; recontar

    prešte(va)ti na prstih contar por los dedos
    prešte(va)ti volilne glasove escrutar