perdiguero
(perro) perdiguero ptičar (pes)
Zadetki iskanja
- perrillo moški spol petelin pri puški
perrillo de falda sobni psiček
perrillo zorrero pes jazbečar
perrillo de todas bodas stalni gost pri vseh slavnostih - policíjski de policía; policíaco
policijska akcija (komisar, stražarnica, uredba, komisariat) operación f (comisario m, puesto m, ordenanza f, comisaría f) de policía
policijska gorjača (pendrek) porra f
policijski pes perro m policía
policijski konfident confidente m de la policía
policijska država (kazen) Estado m (sanción f) policial
policijski avto coche m de la policía, (»marica«) coche m celular
policijska patrulja patrulla f de policía, (avto) coche m radio-patrulla
policijski revir distrito m de vigilancia
policijsko nadzorstvo vigilancia f policíaca
pod policijskim nadzorstvom bajo vigilancia policíaca
policijska ura (za lokale) hora f de(l) cierre
policijski uradnik agente m de policía, funcionario m del cuerpo de policía
policijski zapor (ječa) cuarto m de arresto - presa ženski spol ujetje, prijetje, odvzem; (lovski) plen; zaplenjena ladja
presa de un molino mlinski jez
perro de presa lovski pes
presa de rabia besnost
hacer presa ujeti, prijeti, zgrabiti; izkoriščati, za sebe izkoristiti
hacer presa en alg. polastiti se koga, napasti koga
ser presa de las llamas biti plen plamenov
presas pl čekani (psov); kremplji (ptic roparic) - rabioso besen, togoten; stekel
colorín rabioso kričeča barva
perro rabioso stekel pes
rojo rabioso živo rdeč
al contado rabioso le proti plačilu v gotovini
volverse rabioso ujezíti se, vzkipeti
¡eso me pone rabioso! to me spravi v besnost - raposero
perro raposero (pes) jazbečar - rastrero leteč tik nad zemljo (ptič); podel
(perro) rastrero sledni pes - rastro moški spol grablje; sled; mesarski trg; klavnica
el Rastro starinarski trg v Madridu
sentir el rastro zavohati, zaslediti (pes) - responder odgovoriti; ustrezati, ustreči, ugoditi (želji); ugovarjati; komu se hvaležnega izkazati; svojeglaven biti; uslišati (prošnjo); rodoviten biti
responder a nanašati se na
responder a las esperanzas izpolniti pričakovanja
responder al objeto nameravati
responder a tiros odgovoriti s streljanjem
responder con porok biti, jamčiti za
responder de odgovarjati za, odgovoren biti za; jamčiti za
responder de las consecuencias nositi posledice
responder por el nombre de... slišati na ime (npr. pes)
responder por jamčiti za
responder que sí potrditi - rosca ženski spol vijak; vzvoj ali navoj vijaka; vitje (zvijanje) kače; presta
hacer la rosca (a) meriti na kaj; fig dvoriti (ženski)
hacerse rosca, hacer la rosca v zvitek se zviti (pes ipd.); krožiti (ptič); pop spati
pasado de rosca (pop) prismojen, trčen
tirarse una rosca pasti (v šoli) - sabio pameten, moder, učen; poúčen
perro sabio zdresiran pes
sabio m modrijan, učenjak
el Sabio Salomon - sacudir iz-, pre-, s-tresti; stresati; iztepsti; odskakovati (voz); od sebe odbiti
sacudir el agua otresti se vode (pes)
sacudir las alfombras (la ropa) preproge (obleko) iztepsti
sacudir el miedo otresti se strahu
el polvo izprašiti
sacudir (el polvo, el pellejo) a uno koga pretepsti
sacudir el rabo z repom mahati (pes)
sacudir el yugo otresti se jarma
sacudirse otresti se - sléd vestigio m ; pista f ; (lovska) rastro m ; (nog) huella f ; (voza) carril m ; (kolesa) rodada f
brez sledu sin dejar vestigio
niti sledu o tem ni huella de ello
iti po sledi koga seguir las huellas de alg
izgubiti sled despistarse
biti komu na sledi seguir (ali estar sobre) la pista de alg
odvrniti koga od sledi despistar a alg
priti komu na sled (fig) descubrir las intenciones de alg
ni ostalo sledov o no quedaron vestigios de...
speljati koga na napačno sled engañar a alg
zavohati sled (pes) sentir el rastro - stékel med rabioso; hidrófobo
stekel pes perro m, rabioso - Terranova ženski spol Nova Fundlandija
perro de Terranova novofundlandec (pes) - ventor
(perro) ventor sledni pes - veríga cadena f (tudi fig) ; fig lazo m vínculo m
most na verigah puente m colgante
pes na verigi perro m de cadena
gorska veriga cadena de montañas
varnostna veriga cadena de seguridad
snežna veriga (avto) cadena antideslizante
dati, privezati na verigo encadenar, (psa) atar
napraviti, formirati verigo formar cadena
odvezati, spastiti z verige desencadenar, (psa) soltar
povezati z verigami unir con cadenas, encadenar
vkleniti v verige aherrojar
raztrgati verige suženjstva romper las cadenas de la esclavidud - viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas
viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti - zatêči (oteči) med hincharse, inflamarse
zateči se (pes) extraviarse
zatekel pes perro extraviado
zateči se h komu refugiarse en casa de alg, fig acogerse a la protección de alg
zateči k čemu recurrir a a/c; acogerse a a/c - zób diente m
zob časa los estragos del tiempo
zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
do zob oborožen armado hasta los dientes
puljenje zoba extracción f dental
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
zobjé me bolé me duelen los dientes
dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
zob si izbiti romperse un diente
ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)