Franja

Zadetki iskanja

  • garlito moški spol vrša, sak; past, zanka

    caer en el garlito v past pasti, iti na limanice
    coger a uno en el garlito koga pri dejanju zasačiti
  • garra ženski spol krempelj

    echarle a uno la garra ujeti, za vrat zgrabiti koga
    caer en las garras de alg komu v kremplje pasti
    venir de garra (Am) prepirati se, tepsti se
  • gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

    od glave do nog de pies a cabeza
    bistra glava mente f lúcida; testa f
    kronane glave testas f pl coronadas
    s povešeno glavo cabizbajo
    glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
    biti bistre glave tener (una buena) cabeza
    to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
    to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
    to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
    iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
    stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
    izgubiti glavo perder la cabeza
    z glavo jamčiti responder con el cuello
    izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
    (o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
    pastí na glavo caer de cabeza
    si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
    nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
    kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
    pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
    postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
    prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
    razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
    razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
    riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
    stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
    šiniti v glavo cruzar por la mente
    vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
    ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
    vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
    zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
    stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
    kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
    kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres
  • gracia ženski spol milost, naklonjenost, pomilostitev; dovtip; draž(est), prikupnost; hvaležnost

    golpe de gracia poslednji, smrtni udarec
    (Ministerio de) gracia y Justicia ministrstvo za pravosodje
    plaro de gracia (com) milosten rok
    caer de la gracia pasti v nemilost
    hacer gracia de komu s čim prizanesti, komu kaj prihraniti
    con gracia hudomušno, šaljivo; prikupno
    de gracia zastonj, brezplačno
    en gracia de na ljubo, v korist, zaradi
    por gracia za šalo
    por la Gracia de Dios po milosti božji
    ¡por la gracia de Dios! za božjo voljo!
    (cuál es) su gracia (de V) ? (kakšno je) Vaše cenjeno ime?
    ¡maldita la gracia! še tega se je manjkalo! lepa reč!
    ¡me hace gracia!, ¡tiene gracia! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
    ¡qué gracia! kaj pa (vendar) mislite? kaj si upate!
    ¡qué poca gracia! kako bedasto!
    más vale caer en gracia que ser gracioso bolje je malo sreče kot veliko pameti
    gracias pl zahvala; dražest, prikupnost, dovtipnost
    ¡gracias! hvala!
    ¡muchas gracias! hvala lepa!
    gracias a su ayuda zahvaljujočse vaši pomoči
    dar gracias anticipadas vnaprej se zahvaliti
    las tres gracias tri gracije
    dar las gracias zahvaliti se
    hacer gracias (fam) burke uganjati, šale zbijati
    ¡gracias a Dios! hvala bogu!
  • hinojo moški spol koleno

    ponerse de hinojos na kolena pasti, poklekniti
    de hinojos na kolenih, kleče
  • hocico moški spol (prašičji) rilec, gobec; spaka; obraz

    cerrar el hocico držati jezik za zobmi
    meter el hocico en todo svoj nos povsod vtikati
    poner hocico, torcer el hocico nos vihati
    hocicos pl gobec
    echar (decir, refregar) una cosa por los hocicos v obraz nesramnost povedati
    estar de hocicos šobiti se, kujati se
    dar en el suelo de hocicos na obraz pasti
  • hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

    gorski hrbet cresta f
    z rokami na hrbtu con las manos atrás
    komu za hrbtom a espaldas de alg
    za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
    ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
    imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
    kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
    nositi na hrbtu llevar a cuestas
    obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
    napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
    plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
    pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas
  • irse oditi; uiti (beseda); poiti; umreti; izteči, izhlapeti; puščati (sod); spodrsniti (noga); pogrezniti se; strgati se

    irse al cielo umreti
    irse allá biti kos (komu)
    ¡vete a pasear (a paseo)! ¡vete a esparragar! pojdi k vragu!
    irse a pique potopiti se (ladja)
    irse de la mano iz roke pasti
    irse de la memoria iz spomina uiti
    se le han ido los pies spodrsnilo mu je, padel je (na tla)
    irse muriendo hirati
    irse los ojos por a/c hrepeneti po, zelo rad imeti
  • izkušnjáva tentación f

    pasti v izkušnjavo caer en la tentación
    zapeljati v izkušnjavo tentar; dejar a alg caer en la tentación
  • izpít examen m

    pismeni (ustni) izpit examen escrito (oral ali verbal)
    sprejemni izpit examen de admisión (ali de ingreso)
    državni izpit examen de Estado
    zaključni izpit examen final
    letni izpit examen anual
    vozniški, šoferski izpit examen de conductor (de automóvil)
    zrelostni izpit (v Španiji) (examen de) licenciatura f
    delati izpit someterse a un examen
    napraviti izpit hacer (sufrir, aprobar, pasar) un examen, salir bien de un examen
    javiti se k izpitu presentarse a (un) examen
    podvreči (se) izpitu someter(se) a un examen
    pasti pri izpitu ser suspendido en un examen
    napraviti (delati) sprejemni izpit examinarse de ingreso
    odleteti pri izpitu (fam) ser cateado, quedar colgado en el examen
  • koléno anat rodilla f ; teh codo m , codillo m ; (reke poti) recodo m

    na kolenih en rodillas
    do kolen (visoko) hasta la(s) rodilla(s)
    na kolenih koga prositi pedir de rodillas a alg
    biti na kolenih ersta de rodillas (ali de hinojos), estar arrodillado
    pasti na kolena pred kom caer de rodillas ante alg
    pasti na kolena ponerse (ali hincarse) de rodillas (ali hinojos)
    spraviti koga na kolena hacer a alg doblar la rodilla
    zlesti komu na kolena subirse a las rodillas de alg
  • lenôba pereza f , fam galbana f

    pasti lenobo haraganear, holgazanear, gandulear
  • liebre ženski spol zajec; bojazljivec

    (asado de) liebre zajčja pečenka
    coger una liebre na obraz pasti
    levantar la liebre (fig) prah dvigniti
    donde menos se piensa, salta la liebre nepričakovane stvari se često dogajajo
    caza de liebres lov na zajce
  • llamar (po)klicati, pozvati, povabiti; imenovati; potrkati, pozvoniti; zbuditi

    llamar el apetito tek zbuditi
    llamar la atención pritegniti pozornost, opozoriti
    llamar atención zbuditi pozornost, v oči pasti
    llamar a la central poklicati centralo
    llamar a cuenta na odgovor klicati
    llamar al escenario (gled) na oder klicati
    llamar al médico poklicati zdravnika
    llamar a la orden k redu pozvati
    llamar con palmadas poklicati s ploskanjem (npr. natakarja)
    llamar a la puerta potrkati na vrata
    llamar en ayuda na pomoč (po)klicati
    ¡llaman! nekdo trka!
    llamar dichoso a algn. blagrovati koga, koga za srečnega šteti
    ¿quién llama? kdo trka? kdo je tam (pri telefonu)?
    llamarse imenovati se
    ¡esto se llama tener pega! to je pa res smola!
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • mréža red f

    cestna (distribucijska, lovska, ribiška, okenska, vohunska, žična) mreža red de carreteras (de distribución, de caza, de pesca, de ventana, de espionaje, de alambre)
    mreža za metulje red(ecilla) f para cazar mariposas
    mreža zoper komarje mosquitero m
    pajkova mreža telaraña f, tela f de araña
    prtljažna mreža (na železnici itd.) redecilla f para el equipaje
    telefonska mreža red telefónica (avtomatska automática)
    loviti z mrežami cazar con redes
    nastaviti mreže tender las redes
    plesti mreže hacer redes
    pasti v mrežo (past) caer en la red
    vreči mrežo echar la red
  • na

    1. (kje) : sobre; en; a; de

    na mizi sobre la mesa
    na deželi en el campo
    na svetu en el mundo
    na razstavi en la exposición
    na ulici en la calle
    na cesti za X. en la carretera de X.
    na trgu en el mercado
    na plesu en un baile
    na univerzi en la universidad
    na potovanju de viaje
    na obisku de visita
    biti na lovu estar de caza

    2. (kam) sobre, encima de; a; de; por; hasta; para

    iti na pošto ir a Correos
    iti na kmete ir al (ali de) campo
    pasti na zemljo caer a tierra
    položiti na mizo poner sobre (ali encima de) la mesa

    3.

    na moj predlog a propuesta mía
    na moj ukaz por orden mía
    na njegov nasvet siguiendo su consejo
    na mojo prošnjo a petición mía
    na mojo iniciativo por iniciativa mía
    na osnovi (temelju) en virtud de, basándose en
    na pamet de memoria
    na ta način de este modo
    na slepo (srečo) al azar
    na obroke a plazos
    na svoj riziko por su riesgo
    na primer por ejemplo
    na kredit a crédito
    na prodaj a la venta
    na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!
  • nadléga molestia f ; importunidad f ; fastidio m

    biti (pasti) komu v nadlego importunar a alg, ser una carga para alg
    delati nadlego fastidiar, molestar
  • nalga ženski spol zadnjica

    dar de nalgas pasti na zadnjico
  • nariz ženski spol (množina: -ces) nos; voh

    nariz aguileña orlovski (rimski) nos
    nariz griega grški nos
    nariz chata ploščat nos
    nariz arremangada, nariz respingona zavihan nos
    nariz torcida kriv nos
    dar de narices na nos pasti
    dejar a uno con un palmo de narizes pustiti koga oditi z dolgim nosom
    hablar por las narizes skoz nos govoriti, nosljati
    hacer un palmo de narizes, hacer las narizes a alg. komu osle pokazati
    meter las narizes en vtikati nos v
    romper las narizes komu nos razbiti
    torcer las narizes nos vihati
    no ver más allá de sus narizes ne videti ped pred nosom; bedast biti
    ¡nariz! še v sanjah ne!