Franja

Zadetki iskanja

  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri
  • terruño moški spol zemlja, prst

    apego al terruño ljubezen do domače grude
    sabor al terruño okus po zemlji pri vinu; fig lokalna barvitost
  • tesnôben opresivo ; fig angustioso

    tesno mi je pri srcu tengo miedo, fam no las tengo todas conmigo
  • tieso trden, trd, tog; napet; figurativno pogumen, korenjaški; čvrst, strumen; figurativno trmast, svojeglav; figurativno smešno tog; ljudsko uraden

    dejar tieso (a) (pop) koga na oni svet spraviti, ubiti
    poner cara tiesa tog, uraden postati
    poner tiesas las orejas napeti ušesa
    tenerse tieso vztrajati pri svojem mnenju
    tenérselas tiesas con uno grdo se s kom gledati
    yo me las tendré tiesas con él (pop) znal se bom uveljaviti pred njim, mu bom že pokazal
  • timón moški spol oje (pri vozu); krmilo

    llevar el timón (fig) biti pri krmilu
  • típka tecla f

    klicna tipka (pri telefonu) clavija f de llamada
    stikalna tipka (gumb) pulsador m
    slonokoščena tipka tecla f de marfil
  • tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

    na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
    cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
    tla iz plošč embaldosado m
    parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
    domača, rodna tla suelo m natal
    izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
    pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
    spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
    na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
    na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
    tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
    pobrati s tal recoger del suelo
    zrušiti na tla (pri boksu) derribar
    plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo
  • tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

    tomar aborrecimiento mrzeti
    tomar aliento sapo zajeti
    tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
    tomar un billete kupiti vozovnico
    tomar café, cerveza kavo, pivo piti
    tomar un camino kreniti po poti
    tomar carnes zrediti se
    tomar color dobivati barvo
    tomar la comida jesti
    tomar consejo za svet vprašati
    tomar a cuestas na rame vzeti
    tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
    tomar (el) desayuno zajtrkovati
    tomar disposiciones ukreniti
    tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
    tomar la fresca iti na svež zrak
    tomar el gusto (a) vzljubiti
    tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
    tomar (el) ímpetu zalet vzeti
    tomar informes informirati se, poizvedovati
    tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
    tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
    tomar nota de na znanje vzeti
    tomar la palabra povzeti besedo
    tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
    tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
    hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
    tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
    tomar puerto zapluti v pristanišče
    tomar la puntería meriti na
    tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
    tomar soleta popihati jo
    tomar taquigráficamente stenografirati
    tomar té, café piti čaj, kavo
    tomar tierra pristati (letalo)
    tomar vida oživeti
    tomar vuelo širiti se
    hacer tomar dati (zdravila)
    le tomó el sueño spanec ga je premagal
    le ha tomado la vez prehitel ga je
    tomar odio (a) zasovražiti
    los tomó la noche noč jih je prehitela
    ¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
    tomar a su cargo prevzeti kaj
    tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
    tomar a risa vzeti kot šalo
    tomar en serio resno vzeti
    tomar por la derecha iti na desno
    tomarse zarjaveti
    tomarse con alg. spreti se s kom
    tomarse interés (por) zanimati se (za)
    tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
    tomarse la molestia potruditi se
    tomarse de orín zarjaveti
    tomarse de polvo prašen postati
    tomarse (del vino) opi(jani)ti se
  • tornillo moški spol vijak; vojska ubežništvo, dezerterstvo

    tornillo sin fin brezkončen vijak, sveder
    tornillo de Arquímedes vodni vijak
    prensa de tornillo vijačna svora
    apretarle a uno los tornillos (fig) koga v kozji rog ugnati
    le falta un tornillo (fig) manjka mu eno kolesce, ni čisto pri pravi pameti
  • továriš, tovarišíca compañero m , -ra f ; camarada m/f ; (kolega) colega m

    tovariš pri delu, pri igri compañero de fatigas, de juego
    tovariš pri mizi comensal m/f
    tovariš iz mladosti compañero de la juventud (ali de la infancia)
    tovariš v nesreči compañero de infortunio
    tovariš v orožju compañero de armas
    šolski tovariš condiscípulo m; compañero de clase
    tovariš v življenju compañero m, -ra f en la vida
  • trampa ženski spol past (za lisico): volčja jama; lov na medvede: zanka; samozaklopna vrata; figurativno prevara

    trampa legal dovoljena prevara; pravni prijem
    sin trampa pošten
    armar trampa, poner trampa past nastaviti
    caer (ali dar, dejarse coger) en la trampa v past iti, na limanice iti
    coger en la trampa (a) koga pri dejanju zasačiti
    trampas pl (sleparski) dolgovi
    poner trampas zanke nastaviti
  • tŕčenje colisión f (tudi fig) ; encuentro m ; choque m (tudi vlakov, avta, fig) ; (ladij) abordaje m

    trčenje čaš (pri pitju) choque de vasos
  • tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

    trdno odločen firmemente decidido (za a)
    trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
    biti trdno prepričan estar firmemente convencido
    trdno obljubiti prometer formalmente
    postati trden consolidarse, afirmarse
    trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
    trdno spati fam dormir a pierna suelta
    trdno verjeti creer firmemente
    trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c
  • trinchante rezalen

    mesa trinchante (Am) servirna miza
    trinchante m rezalec mesa pri mizi; nož za razrezanje
  • triplicar [c/qu] potrojiti

    número 7 triplicado št. 7c (pri hišnih številkah)
  • učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

    učiti koga branja enseñar a leer a alg
    dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
    učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
    učiti se pri kom aprender con alg
    učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
    učiti se španščine aprender (el) español
    učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
    učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
    na pamet se učiti aprender de memoria
    on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar
  • udeléžba participación f (pri, v en) ; presencia f

    udeležba pri dobičku participación en los beneficios
    ob številni udeležbi en presencia de una asistencia numerosa
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • ujéti capturar (tudi voj) ; hacer prisionero; cautivar

    ujeti pri samem dejanju sorprender (ali coger) en flagrante delito (ali in flagranti)
    ujeti se v past caer en el lazo (ali en la red, fam en el garlito)
    na te limanice me ne boš ujel no me haces caer en ese garlito
    pustiti se ujeti dejarse apresar
    ujeti v mrežo coger en la red
  • urgencia ženski spol nujnost, nujna sila

    recurso en caso de urgencia (pri)pomoček v sili
    en caso de urgencia v primeru nujnosti
    dar agua de urgencia (a) z vodo poškropiti (nezavestno osebo)
    con urgencia nujno
    es de urgencia nujno je
    urgencias pl nujne zadeve