Franja

Zadetki iskanja

  • ljúdje gente f ; gentes f pl ; (občinstvo) público m

    vsi ljudje toda la gente
    vsi pošteni ljudje todas las personas decentes (ali honradas)
    vsi stari ljudje todos los viejos
    bogati ljudje la gente rica, los ricos
    moji ljudje mi gente; mis hombres; mi familia
    iti med (= videti) ljudi ver gente
    ljudje pravijo (govorijo) to la gente lo dice
    kaj bodo rekli ljudje k temu? ¿qué dirá la gente?
  • llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

    llegar tarde zakasniti se
    llegar a tiempo pravočasno dospeti
    el tren llega con retraso vlak ima zamudo
    si alcanza no llega komaj zadostuje
    ir a llegar por iti po (koga)
    llegar hasta segati do, trajati do
    llegar al alma do srca iti (segati)
    llegar al fin iti h koncu
    llegar a la cumbre vrh doseči
    llegar a los postres (fig) prepozno priti
    no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
    no llega a los 5 años ni še 5 let star
    no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
    el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
    llegar a entender končno razumeti
    llegar a saber zvedeti
    llegar a realizar (končno) uresničiti
    por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
    si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
    llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
    llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
    llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
    llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
    llegarse a las manos spopasti se
    los géneros llegados dospelo blago
    llegar a ser postati
    llegar a ser rico obogateti
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

    lobo marino tjulenj
    lobo de mar skušen mornar
    coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
    de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
    encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
    tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
    ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
    como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
    trabajar como un lobo garati kot črna živina
    quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti
  • ločníca línea f divisoria

    ločnica večnega snega límite m de las nieves eternas
  • lomíti romper; quebrar ; (žarke) refractar

    lomiti roké retorcer(se) las manos
    lomiti kopje za koga (fig) romper una lanza por alg
    lomiti španščino chapurrear el español
    lomiti se romperse, quebrarse
    sila kola lomi la necesidad no conoce leyes
  • luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

    luz de Bengala bengalični ogenj
    la luz del dia dnevna svetloba
    con luz diurna pri dnevni luči
    luz eléctrica električna luč; obločnica
    luz de magnesia magnezijeva luč
    luz relámpago (fot) bliščica
    gusano de luz kresnica
    media luz somrak
    rayo de luz svetlobni žarek
    a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
    el siglo de las luces moderna doba
    apagar la luz ugasniti luč
    dar luz osvetliti; prosvetliti
    dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
    dar (encender la) luz prižgati; vključiti
    no dar luz izjaloviti se
    hacer luz en pojasniti
    sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
    salir a luz iziti (knjiga)
    ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
    luces pl talent, nadarjenost, znanje
    hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
    honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
    traje de luces torerovska obleka
    a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
    entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«
  • máčka gata f

    divja mačka gato m montés
    morska mačka macaco m
    igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
    hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
    živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
    če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten
  • mádež mancha f

    krvav (masten, oljnat, tinten) madež mancha f de sangre (de grasa, de aceite, de tinta)
    sramotni madež mancha f, mácula f
    brez madežev sin manchas
    odstranjevalec madežev quitamanchas m
    odstraniti madeže quitar las manchas
  • malla ženski spol zanka (mreže, nogavice), petlja; triko, mrežasta tkanina; železna srajca

    las mallas vrata (pri nogometu)
  • mañana ženski spol jutro; dopoldan

    mañana de sol sončno jutro
    el día de mañana (najbližja) bodočnost
    estrella de la mañana (zvezda) danica
    a media mañana (približno) od 10. uri dopoldne
    de buena mañana takoj zjutraj
    de mañana por la mañana zjutraj, zgodaj
    muy de mañana zelo zgodaj
    a las tres de la mañana ob treh zjutraj
    no pensar en el día de mañana tjavdan živeti
    tomar la mañana zjutraj nekaj zaužiti
  • mándelj bot almendra f

    pražen mandelj almendra garapiñada; anat amígdala f
    odstranitev mandljev (med) amígdalotomía f
    vnetje mandljev amigdalitis f
    izrezati mandlje extirpar las amígdales, practicar una amigdalotomía
  • manéver maniobra f ; voj maniobras f pl

    vodstvo manevrov (voj) dirección f superior de las maniobras
  • manía ženski spol blaznost, manija, fiksna ideja; muha(vost); sovraštvo, mržnja

    manía persecutoria preganjavica
    es su manía to je njegov »konjiček«; navdušuje se za to
    tener manía por las modas biti navdušen za modo
  • manjšínski

    manjšinski problem problema m de las minorías (étnicas)
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • maravilla ženski spol čudo, čudovita stvar; medena detelja; nočna vijolica; srček, ljubček

    la octava maravilla osmo čudo sveta
    a maravilla, a las maravillas čudovito
    es una maravilla to je nekaj čudovitega
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • mata ženski spol grm(ovje), goščava; steblo; gozdni (drevesni) nasad

    mata de pelo šop las
    a salto de mata nenadoma, nepričakovano