Franja

Zadetki iskanja

  • tardanza ženski spol zakasnitev, počasnost, zamuda; odlog

    sin tardanza nemudona, brez odloga, brez odlašanja
  • távati errar; andar errante (ali vagando) por; vagabundear

    tavajoč brez cilja erradizo
  • ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

    v teku en el (trans)curso de
    v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
    v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
    zbujajoč tek aperitivo
    brez teka sin apetito, med inapetente
    pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
    dober tek! ¡buen provecho!
    tek na 100 m carrera de cien metros
    tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
    tek na srednje proge carrera de medio fondo
    tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
    tek čez zapreke carrera de vallas
    tek čez drn in strn cross(-country) m
    smučarski tek carrera de esquí(es)
    maratonski tek marathón m
    štafetni tek carrera de relevos
    prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
    prazni tek (teh) marcha f en vacío
    vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
    biti v teku estar en acción
    imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
    delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
    pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
    spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
    spraviti govorico v tek fam hacerla correr
    krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido
  • temperamènt temperamento m ; (živahnost) vivacidad f ; genio m vivo

    brez temperamenta sin temperamento
    imeti temperament tener temperamento
  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri
  • término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

    término medio povprečno število, sredina, srednja pot
    por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
    término técnico strokovni izraz
    estación término končna železniška postaja
    antes del término predčasno
    en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
    sin término brezkončen, brezmejen
    corre el término rok (po)teče
    fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
    llegar a término končati se, biti zaključen
    llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
    llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
    poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
    en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
    en propios términos točno, natančno izraženo
    en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
    por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
    llegar a términos de... tako daleč priti, da ...
  • testamènt testamento m ; última voluntad f

    novi (stari) testament (rel) Nuevo (Antiguo) Testamento m
    napraviti (svoj) testament hacer testamento, testar, (pred notarjem) otorgar testamento (ante notario)
    podedovati brez testamenta heredar ab intestato
    umreti brez testamenta morir intestato (ali sin hacer testamento)
  • težáva dificultad f ; (zapreka) obstáculo m

    poln težav lleno de dificultades
    brez (najmanjše) težave sin (la menor) dificultad
    nepremostljive težave dificultades f pl insuperables
    delati težave poner dificultades, dificultar, (ovirati) impedir
    delati nepotrebne težave complicar innecesariamente las cosas
    izgladiti, odstraniti težave allanar las dificultades
    nuditi, zadajati težave ofrecer dificultades
    premagati težave vencer (ali superar) dificultades
    povzrotiti težave causar (ali ocasionar) dificultades
    naleteti, zadeti na težave encontrar (ali chocar con) dificultades
    prinesti s seboj težave entrañar dificultades
    (z)najti se v težavi hallarse en una situación difícil
  • tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

    tierra adentro v notranjosti dežele
    tierra baldía neobdelana zemlja
    tierra de barbecho praha, ledina
    tierra cocida žgana glina, terakota
    tierra de España španska kreda
    tierra extraña inozemstvo, tujina
    tierra firme kopna zemlja, kopno
    tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
    la Tierra de Promisión obljubljena dežela
    tierra refractaria nezgorljiva glina
    Tierra Santa sveta dežela
    de la tierra domač, tuzemski
    por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
    caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
    dar en tierra pogrezniti se
    dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
    dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
    echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
    ¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
    estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
    morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
    poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
    tomar tierra pristati (letalo)
    se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
    venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
    de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži
  • tigo

    sin tigo (pop) brez tebe
  • todo moški spol celota

    eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
    todo se acabó sedaj je vse končano
    todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
    a todo z vso silo
    ante todo predvsem, zlasti
    antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
    con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
    de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
    del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
    acabar del todo popolnoma dokončati
    sordo del todo gluh kot kamen
    no es seguro del todo ni čisto gotovo
    después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
    en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
    en un todo popolnoma, absolutno; sploh
    por todo, por todas v celem
    hacer cara a todo na vse pripravljen biti
    jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
    perderlo todo vse izgubiti
    todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
    todos juntos vsi skupaj
    todos somos unos vsi smo enaki
  • toledano toledski, iz Toleda

    noche toledana (fig) noč brez spanja
    hoja toledana toledsko rezilo
  • ton (= tono)

    sin ton ni son brez povoda; meni nič tebi nič
    ¿a qué ton viene eso? kaj naj (pa) to pomeni?
  • trabajo moški spol delo; obdelava, ročno delo; izvedba; tek (stroja); trud, težava, ovira

    trabajo agrícola poljsko delo, poljedelstvo
    trabajo artístico umetnina
    trabajo corporal, espiritual (intelectual) telesno, umsko delo
    trabajo (hecho) a mano, manual ročno delo
    trabajo pesado težko delo
    trabajo profesional, trabajo especial strokovno delo
    día de trabajo delavnik
    escuela de trabajo obrtna šola
    falta de trabajo brezposelnost
    paro del trabajo ustavitev dela
    los sin trabajo brezposelni(ki)
    estar sin trabajo biti brez dela
    con sumo trabajo z velikim trudom
    suspender (ali abandonar) el trabajo ustaviti delo
    trabajos pl sila, potreba, pomanjkanje
    trabajos forzados (ali forzosos) prisilno delo
  • tranquilo miren, potrpežljiv, pohleven, zadovoljen, brezskrben; domače brezobziren, drzen

    Pepe tranquilo (pop) flegmatik
    ¡déjame tranquilo! daj mi mir!
    quedarse tranquilo biti brez skrbi, ne si delati skrbi
  • transbordo moški spol preložitev, prestop

    aquí hay transbordo tu je treba prestopiti
    ¡transbordo! prestopiti
    estación, billete de transbordo prestopna postaja, vozovnica
    sin transbordo brez prestopanja
  • tregua ženski spol premirje; počitek, oddih; rok

    sin tregua ni paz brez počivanja in mirovanja
    dar treguas popustiti, prenehati (bolečina)
  • trênje frotamiento m , frote m ; estregadura f , fricción f ; rozamiento m

    brez trenja (fig) sin dificultades, sin obstáculos
    upor zaradi trenja (fiz) resistencia f de fricción, el resistencia de rozamiento
  • tŕn espina f (tudi fig)

    beli trn espino m blanco
    črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
    on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
    zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
    ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda
  • trucha ženski spol postrv; vitel, vreteno

    no se cogen truchas a bragas enjutas (pregovor) brez dela ni jela
    trucha m; ser un trucha biti zelo prebrisan