Franja

Zadetki iskanja

  • svínec plomo m ; (šibre) perdigones m pl ; (na ribiški mreži) plomo m

    roke in noge so mu bile kot iz svinca sentía en piernas y brazos como una pesadez de plomo
  • šáh1 (igra) ajedrez m

    igrati šah jugar al ajedrez
    šah (kralju)! ¡jaque al rey!
    biti v šahu estar en jaque
    dati šah kralju dar jaque al rey
    (dati)šah in mat (dar) jaque y mate
    držati v šahu (tudi fig) tener en jaque, jaquear
    partija šaha partida f de ajedrez
  • šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f

    za šalo por broma
    v šali en broma, en tono de broma
    groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
    bila je le šala sólo era en broma
    ni mi do šal no estoy para bromas
    s tem ni šale no es cosa de broma
    to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
    šala gre predaleč esto ya pasa de broma
    pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
    pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
    razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
    nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
    šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg
  • šéga costumbre f ; uso m

    šege in navade los usos y costumbres
    to je pri nas šega es costumbre entre nosotros
    druge dežele, druge šege otros países, otras costumbres
  • šést seis

    ob šestih a las seis
    ob pol šestih a las cinco y media
  • škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

    komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
    v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
    kakšna škoda! ¡qué lástima!
    škoda za denar! ¡lástima de dinero!
    škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
    škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
    ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
    biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
    biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
    hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
    napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
    popraviti škodo reparar un daño
    plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
    spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
    trpeti škodo sufrir un daño
    zavarovati proti škodi asegurar contra daños
    škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
    materialna škoda daño m material
    nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
    izravnava škode compensación f
    prijava škode aviso m de siniestro
    poravnava škode reparación f de un daño
    zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
    v škodo kakovosti en detrimento de la calidad
  • šóla escuela f ; (poslopje) escuela f , casa f escuela ; (pouk) clase f

    diplomat stare šole un diplomático de la vieja escuela
    ne imeti šole (pouka) no tener clase
    jutri ne bo šole (pouka) mañana no hay clase
    hoditi, iti v šolo ir a la escuela, ir a clase
    iti skozi trdo šolo pasar por un duro aprendizaje
    izostati iz šole (od pouka) no asístir (no ir) a clase
    »špricati« šolo faltar a la clase, fam correr(se) la clase, hacer novillos
    dekliška šola escuela de niñas, (višja) colegio m de señoritas
    deška šola e. de niños
    državna šola e. nacional
    glasbena šola conservatorio m (de música)
    gozdarska šola e. de montes
    laična (konfesionalna) šola e. laical (confesional)
    letalska šola e. de aviación (ali de pilotes)
    nadaljevalna šola e. complementaria, e. de adultos
    obrtna šola e. industrial, (v Španiji) e. de oficialía y maestría industrial
    pedagoška visoka šola e. normal
    plavalna šola e. de natación
    plesna šola academia f de baile
    poljedelska šola e. de agricultura
    pomorska šola e. náutica (ali naval)
    osnovna šola e. (de enseñanza) primaria
    pomožna šola (za duševno zaostale) e. especial para retrasados mentales, e. de niños subnormales
    risarska šola e. de dibujo
    rudarska šola e. de minas
    slikarska šola e. de pintura
    srednja šola e. primaria superior, e. de secunda enseñanza
    strokovna šola e. profesional (ali especial)
    šoferska šola e. de conductores (ali de chóferes)
    trgovska šola e. de comercio
    šola za umetno obrt e. de artes decorativas
    večerna šola e. nocturna
    visoka šola e. superior, universidad f
    tehniška visoka šola e. superior técnica; e. politécnica
    vojaška šola e. militar, academia f militar
    zasebna šola e. privada, colegio m particular
    živinozdravniška visoka šola e. de veterinaria
  • štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos

    šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
    to ne šteje eso no cuenta
    ne zna do tri šteti fam es un zoquete
    njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
    šteti na prste contar con los dedos
    šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
    šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
    preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos
  • štíri cuatro

    ob štirih a las cuatro
    ob pol štirih a las tres y media
    med štirimi očmi a solas
    po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
    stegniti vse štiri od sebe desperezarse
  • štírideset cuarenta

    kakih štirideset unos cuarenta, alrededor de cuarenta
    v štiridesetih letih allá por los años cuarenta (y tantos)
    je nad štirideset let star ha pasado los cuarenta (años)
  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte

    in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
    kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
    tako je v življenju así es la vida
    gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
    tako ne gre así no puede ser
    tako je, če ... así sucede cuando...
    tako je na svetu así es el mundo
    tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
    če je tako en eso caso, siendo así
    je tako lepó! ¡es tan hermoso!
    nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
    bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...)
  • tal tak, takšen

    tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
    tal cual vez (Am) tu pa tam
    acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
    tal por cual več ali manj, približno
    tal vez venga morda pride
    en tal parte nekje
    como si tal cosa meni nič tebi nič
    tal cosa nekaj takega
    no haré yo tal tega ne bom naredil
    el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
    ese tal isti
    en tal caso v tem primeru
    por tal zaradi tega
    no hay tal temu ni tako
    una tal »takšna«, pocestnica
    tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
    uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
    un tal Perez neki g. Perez
    fulano de tal, el señor tal g. Oné
    sí tal seveda
    no tal nikakor
    y tal naravno, mislim da
    con tal que s pogojem da
    tal que (pop) kot da
  • tám allí, allá ; (pri ogovorjenem) ahí

    tam gori allí arriba
    od tam de allí (ali allá ali ahí)
    tu pa tam aquí y allá, (časovno) a veces, de vez en cuando
  • tan ljudsko= tanto

    en tan (y mientras) medtem, tačas; dokler, medtem ko
    tan fue así que... prišlo je tako daleč, da ...
  • tanto tolik(šen); toliko

    ¡tanto bueno! veliko sreče! srečno!
    por tanto zato
    por lo tanto zato, torej
    tantos otros mnogi drugi
    60 y tantos kilómetros nad 60 km
    tantas veces tolikokrat
  • tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

    tanto cuanto toliko kot
    tanto más toliko bolj
    con tanto mayor rapidez toliko hitreje
    tanto mejor toliko bolje
    tanto menos toliko manj
    ¡tanto monta! je enako!
    con tanto que če le
    dos veces tanto dvakrat toliko
    en(tre) tanto med tem
    en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
    en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
    ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
    querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
    de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
    ¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
    tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
    ¡esté V. al tanto! pazite!
    ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel
  • teló cuerpo m ; (fiz tudi) sólido m

    nebesno telo (astr) cuerpo m celeste, astro m
    svetlobno telo (svetilo) cuerpo luminoso, cuerpo de alumbrado
    tuje telo cuerpo extraño
    z dušo in telesom en alma y cuerpo
  • tendido ležeč, zleknjen, iztegnjen; obširen, natančen

    a vuelo tendido v polnem (po)letu
    hablar largo y tendido govoričiti, veliko govoriti
    quedar tendido obležati
    tendido m bikob pokrit sedež v areni; Am posteljno perilo; bikob zaklopni sedeži
  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri