Franja

Zadetki iskanja

  • qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)

    ¿qué dices? kaj praviš
    ¿por qué? zakaj?
    ¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
    ¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
    no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
    tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
    no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
    sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
    el qué dirán govoričenje ljudi
    ¡qué vista! kakšen pogled!
    ¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
    ¡a mí qué! kaj me (to) briga!
    ¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
    ¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
    ¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne!
  • quedarse ostati; zaostati, obstati, obtičati; popustiti (veter); počutiti se

    quedarse cortado čisto zbegati se
    quedarse corto slabo odrezati; ne pretiravati
    quedarse fresco, quedarse lucido blamirati se
    quedarse tan fresco nič si k srcu jemati
    ..., y se queda tan fresco z največjim mirom; meni nič tebi nič
    quedarse hasta el fin do konca zdržati
    quedarse muerto (fig) (od strahu) pol mrtev biti
    quedarse tieso otrpniti od mraza
    quedarse a oscuras ostati brez luči; fig vse izgubiti
    quedarse con a/c obdržati kaj
    me quedo con la habitación vzamem sobo (v hotelu)
    quedarse con las manos cruzadas biti brez dela
    ¡quédese (ali quede) V. con Dios! zbogom!
    se quedó de una pieza (fig) onemel je od groze
    quedarse ea blanco biti prevaran v svojih pričakovanjih
    quedarse en el sitio (fig) umreti
    se quedó en el ataque (de apoplejía) podlegel je srčni kapi
    ¡eso se queda para mí! to meri (leti) name!
    quedarse por ostati kot nadomestilo za
  • quemar po-, se-, za-žgati; iz-, posušiti; mučiti, trpinčiti; zapravljati; goreti, kot ogenj vroč biti; peči, zbadati

    quemar vivo živega sežgati
    quemar por hereje sežgati zaradi krivoverstva
    eso me quema la sangre (fig) to me pogreje
    alcohol para quemar gorilni špirit
    un frío que quema mraz, ki reže
    quemarse po-, za-, zagoreti; vzplamteti, vneti se; postati nepotrpežljiv; spametovati se
    quemarse las cejas (ali pestañas) vnetos(pri luči) študirati; izgubiti vid od študiranja
    quemarse los dedos opeči si prste
    quemarse la sangre koprneti od strahu
  • quien kateri, -a, -o; ki; tisti, ki; kdor

    mi padre a quien quiero moj oče, ki ga imam rad
    el caballero con quien hablaste gospod, s katerim si govoril
    las personas de quien (ali quienes) se habla osebe, o katerih se govori
    soy yo quien habla jaz govorim (zdaj)
    es ella quien tiene la culpa ona je kriva
    había quien bostezaba nekateri so zdehali (pri tem)
    quien lo crea va equivocado kdor to misli, se moti
    tu no eres quien para hacerlo ti nisi upravičen za to
    dáselo a quien quieras daj to, komur hočeš
    que lo tome quien quiera naj to vzame, kdor hoče
  • quién (množina: quienes) kdo

    ¿quién viene? kdo prihaja? kdo pride?
    ¿para quién? za koga?
    ¿quién es? kdo je (tu)?
    quién gritó, quién lloró eden je kričal, drugi je jokal
    ¡quién fuera (ali fuese) V.! vsak bi bil rad na Vašem mestu!; Vi srečnež!
    ¡quién supiera cantar! oh, da bi znal peti!
    ¡quién fuese rico! kako rad bi bil bogat!
  • quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

    quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
    quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
    quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
    quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
    quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
    quitar de delante s poti spraviti
    quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
    quitar con la lima odpiliti
    quitar del medio s poti spraviti
    quitar la mesa mizo pospraviti
    quitar el pellefo odreti; pretepsti
    quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
    sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
    te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
    sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
    eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
    eso me quita el sueño to mi ne da spati
    eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
    ¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
    lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
    nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
    ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
    eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
    una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
    de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
    ¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
    me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
    eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
    quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
    ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
    ¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
    quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
    quitarse la careta demaskirati se
    quitarse una costumbre odvaditi se
    quitarse el sombrero odkriti se
    quitarse los vestidos sleči se
    quitarse de umakniti se (od); opustiti
    quitarse de delante s poti iti
    quitarse de encima a alg. koga se znebiti
    no se le quita del lado ne odmakne se od njega
    ¡quítate de ahí! proč od tu!
    ¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
    ¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!
  • rába uso m ; aplicación f

    v rabi en uso
    za takojšnjo rabo pronto para usarse
    za vsakdanjo rabo para uso diario
    navodilo za rabo modo m de empleo; instrucciones f pl para el uso, para uso interno (za notranjo ozir. externo za zunanjo rabo)
    za nobeno rabo ne biti no servir para nada
    biti iz rabe estar fuera de uso, no usarse ya, ser anticuado
    priti iz rabe caer en desuso
    priti v rabo comenzar a ser empleado, generalizarse (el uso)
    za poljubno (vsako) rabo para todos los usos
  • rákov del cangrejo

    rakova pot (hoja) marcha f retrógrada
    iti rakovo pot (fig) ir para atrás, ir de mal en peor; desmedrar(se)
  • rato moški spol trenutek, hip; (kratek) čas

    buen rato daljši čas; ugodje, zadovoljstvo
    mal rato neprijetnost, nevolja, jeza
    pasar un buen rato doživeti srečen trenutek
    pasar un mal rato doživeti nevšečnost
    al cabo de un rato čez nekaj časa, kmalu nato
    al poco rato po kratkem času; kmalu nato
    a cada rato vsak trenutek; neprestano
    de rato en rato od časa do časa, s prekinitvami
    dentro de un breve rato kmalu, v kratkem roku (času)
    en poco rato v kratkem
    ¡hasta otro rato! na svidenje!
    hace un rato pred kratkim
    hace (ali hacía) largo že dolgo, od davna
    un rato enkrat
    hay para rato to bo še dolgo trajalo, (ironično) s tem bo še dosti posla
    pasar el rato (dolg)čas preganjati, razvedriti se
    para pasar el rato za zabavo
    a ratos od časa do časa, s prekinitvami
    a ratos perdidos v prostem času
  • rázlog razón f , motivo m ; móvil m ; causa f ; porqué m

    iz tega razloga por esta razón, con este (ali tal) motivo; por este motivo
    iz očitnih (razumljivih) razlogov por razones obvias (fáciles de comprender)
    iz obrazloženih razlogov por las razones expuestas
    iz razloga, da ... (ker ...) a causa de; porque
    in sicer (to) iz utemeljenih razlogov y con fundada razón por ello
    iz kakšnega razloga? ¿por qué razón?, ¿por qué motivo?
    iz zdravstvenih razlogov por motivos (ali razones) de salud
    brez vsakega razloga sin (ningún) motivo; inmotivadamente; sin (ninguna) razón
    razlogi za sum motivos m pl de sospecha
    odločilen razlog factor m decisivo
    opravičevalen razlog argumento m justificativo, jur causa f de justificación
    (to je) razlog več razón de más
    ni razloga za razburjanje no hay motivo para alterarse
    (ne) imeti razlog(a) za ... (no) tener motivo para
    dati razlog za dar lugar a, dar pie para, dar motivo a (ali para)
    navesti kot razlog invocar como razón
  • razpoložèn dispuesto

    biti dobro (slabo) razpoložen estar de buen (de mal) humor
    (ne) biti razpoložen za kaj (no) estar de humor para a/c
    (ne) biti razpoložen za kramljanje fam (no) estar en vena de charlar
  • reálen real; efectivo

    realna gimnazija instituto m de enseñanza media (para bachillerato de ciencias)
    realna plača sueldo m (ali salario m) efectivo
    realna vrednost valor m real
  • recaudar nabrati, izterjati (davke ipd.); na varno spraviti

    recaudar para la Cruz Roja nabirati za Rdeči križ
  • recenzíjski

    recenzijski izvod ejemplar m para crítica (ali para dictamen)
  • rêči decir

    nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
    ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
    reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
    reči da (ne) decir que sí (que no)
    recimo 50 peset digamos 50 pesetas
    kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
    človek bi rekel se diría
    karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
    proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
    tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
    lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
    kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
    to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
    ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
    ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
    pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
    ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
    toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
    in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
    kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
    kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
    reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
    tako rekoč por decirlo así, digámoslo
  • réd

    1. (urejenost) orden m ; regla f

    v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
    zaradi reda para el buen orden
    po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
    besedni red orden de las palabras
    dnevni red orden del día (tudi fig)
    hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
    javni red orden público
    socialni red orden social
    vozni red horario m de trenes
    vrstni red sucesión f, orden m
    cesta I. reda carretera f de primer orden
    izpitni red reglamento m de exámenes
    cestni prometni red reglamento m de tráfico
    v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
    v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
    ne biti v redu (teh) no funcionar
    biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
    dati na dnevni red incluir en el orden del día
    črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
    preiti na dnevni red pasar al orden del día
    držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
    iti v gosjem redu ir en fila india
    motiti red perturbar (ali alterar) el orden
    pozvati k redu llamar al orden
    prinesti red v kaj poner orden en a/c
    priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
    spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
    (zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

    2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

    red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
    podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

    3. (cerkveni itd.) orden f

    meniški redovi órdenes f pl monásticas
    malteški red orden f de Malta
    nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
    viteški red orden f de caballería
    templjarski red orden f del Temple
    stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

    4. (šolska ocena) nota f

    prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas
  • redaño moški spol trebušna mrena

    tener redaños (fig) razdražljiv biti, togoten biti; biti nadarjen (para za); imeti pogum, odločen biti
  • reflexionar premišljati, pomisliti

    tiempo para reflexionar čas za premislek
    reflexionar entre sí premišljevati pri sebi
  • rematar (do)končati, zaključiti; razprodati, dodeliti (pri dražbi); šport parirati; končati se, poteči

    rematar a los heridos (voj) ranjence pobiti
    rematar al toro (bikob) biku zadati zadnji (smrtni) sunek
    rematar en pública subasta na dražbi prodati
    ¡sólo eso faltaba para rematar la fiesta! samo tega se je še manjkalo!
    rematarse konec vzeti
  • remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

    sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
    perdido sin remedio popolnoma izgubljen
    no hay (más) remedio temu ni pomoči
    no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
    poner remedio a odpomoči
    no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
    no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
    ¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
    lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno