Franja

Zadetki iskanja

  • krásti robar; hurtar

    krasti kot sraka (fig) ser largo de uñas
    komu čas krasti hacer a alg perder el tiempo
    bogu čas krasti (fam) pasarse el día sin dar golpe
    ne kradi! no hurtarás
  • kredít crédito m

    dolgoročni (kratkoročni) kredit crédito a largo (corto) plazo
    (ne)omejen kredit crédito (i)limitado
    dodaten (nepokrit) kredit crédito suplementario (descubierto)
    kredit iz javnih sredstev crédito público
    neizterljiv kredit crédito incobrable
    odprt, blanko kredit crédito abierto
    odobritev (odprtje, omejitev) kredita concesión f (apertura f, restricción f) de (un) crédito
    dobiti, imeti kredit obtener, tener crédito
    odobriti kredit conceder (ali otorgar) un crédito
    odobriti komu kredit do višine od ... conceder (ali abrir) un crédito a favor de alg hasta el límite de...
    izgubiti kredit haber perdido el crédito
    odpreti kredit abrir un crédito
    prekoračiti kredit exceder el límite de un crédito
    kupiti, prodati na kredit comprar, vender a crédito
    zateči se h kreditu, poseči po kreditu recurrir a un crédito
  • krivíca injusticia f

    prizadejana, storjena krivica agravio m
    vpijoča krivica injusticia manifiesta
    po krivici sin razón; injustamente; sin tener motivo
    po pravici ali po krivici con razón o sin ella
    ne po krivici no sin razón
    delati komu krivico ser injusto con alg
    krivica se mu godi no lo merece, no se le hace justicia
    popraviti (zagrešiti) krivico reparar (cometer) una injusticia
    trpeti krivico ser víctima de una injusticia, sufrir agravios
  • kròp agua f en ebullición, agua f hirviendo

    ne krop ne voda ni frío ni caliente
  • kŕst bautismo m ; bautizo m

    ognjeni krst bautismo m de fuego
    krst na ekvatorju bautismo m de la línea
    krst v sili (rel) bautismo de urgencia
    živ krst ne ve (tega) nadie lo sabe
  • kvalificíran cualificado; apto (za para) , habilitado (za para)

    (ne)kvalificiran delavec obrero m (no) cualificado
  • la spolnik ženski spol; jo

    no la veo ne vidim je
    ¡te la pagaré! to ti bom poplačal!
    la que, la cual tista, ki
  • labio moški spol ustnica; šoba; rob rane; usta

    labio leporino, labio hendido zajčja ustnica
    labios pl ustnice, usta
    no despegar (no descoser) los labios ne odpreti ust, ne črhniti
    estar colgado (estar pendiente) de los labios (de) koga napeto poslušati
    morderse los labios ustnice si gristi, komaj smeh zadrževati
    tener el corazón en los labios srce na jeziku imeti
  • lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

    el buen lado prava stran (blaga)
    lado flaco (débil) slaba stran
    dar de lado a uno komu hrbet obrniti
    dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
    dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
    echar por otro lado drugo pot ubrati
    hacer lado prostor napraviti
    hacerse a un lado na stran stopiti
    ir lado a lado vštric iti
    voy a su lado grem k njemu
    mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
    al lado zraven
    a un lado v (na) stran, ob strani
    ¡bromas a un lado! šalo vstran!
    al lado de a/c zraven, ob
    al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de mi lado na moji strani
    del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
    de uno y de otro lado z obeh strani
    tacones de medio lado pošvedrane pete
    por este lado v tem pogledu
    por otro lado na drugi strani, nasprotno
    todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
    tener buenos lados imeti dobre pomagače
    por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • los, las jih, jim

    no los veo ne vidim jih
    ¡déjalos! pusti jih!
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lástovka golondrina f

    ena lastovka še ne naredi pomladi una golondrina no hace verano
  • (samó) sólo, solamente; no más; sencillamente

    ne le ... ampak tudi no sólo... sino también
    le iz nečimernosti por pura vanidad
    le pojdi! ¡pués vete!; ¡vete si quieres!
    le on sólo él; nadie sino él
    le on ne excepto él; (todos) menos él
    če le con tal que (subj)
    kolikor le morem todo lo que yo pueda
    to le predobro vem demasiado lo sé
    imam le še 100 peset no tengo más que cien pesetas
  • legua ženski spol španska milja (5,572 km)

    legua argentina argentinska milja (5,196 km)
    legua marítima, legua marina morska milja
    a la legua se le conoce že od daleč se mu vidi
    tragar leguas v močnem diru teči (konj)
    no hay mefor en diez leguas a la redonda daleč okrog ni boljšega
    ¡ni con cien leguas! še v sanjah ne!
  • lejos daleč, zelo oddaljeno

    (no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
    a lo lejos daleč, v daljavi
    de(sde) lejos iz daljave, od daleč
    lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
    estar lejos oddaljen biti
    estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
    eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
    ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
    ... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.
  • lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

    lengua bifida razcepljen jezik
    lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
    lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
    lengua de estropajo jecljavec
    lengua madre prajezik
    lengua materna, lengua nativa materin j.
    lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
    lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
    lengua de tierra zemeljski j.
    lengua vulgar ljudski j.
    lenguas peninsulares iberski jeziki
    andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
    largo de lengua drzen, nesramen
    media lengua jecljavec
    con la lengua de un palmo z velikim naporom
    buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
    desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
    se le va la lengua jezik se mu je razvezal
    morderse la lengua v jezik se ugrizniti
    perder la lengua onemeti
    sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
    sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
    tener la lengua gorda pijan biti
    tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
    no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
    lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
    tomar lengua(s) poizvedovati
    hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
    traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
    quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
  • ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

    la ley antigua Mojzesova postava
    ley civil civilno pravo
    ley del embudo zakon samovolje
    ley del encaje samovoljen sodniški izrek
    ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
    ley de imprenta tiskovni zakon
    ley de Lynch linčanje
    ley marcial nagla sodba
    ley penal kazenski zakon
    ley social zakon o društvih
    la ley vigente veljavno pravo
    bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
    chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
    contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
    cumplir la ley ravnati se po zakonu
    estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
    eludir la ley zakon obiti
    guardar ley a alg. komu zvest ostati
    hacer ley veljati kot norma
    poner la ley imeti velik vpliv
    no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
    a la ley dolžno, pristojno
    a ley de caballero na častno besedo
    a toda ley vsekakor
    de ley zakonit(o)
    leyes pl študij prava, zbirka zakonov
    estudiar leyes pravo študirati
    hombre de leyes pravnik
    hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
    la necesidad carece de ley sila kola lomi
  • libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan

    libre acceso prost pristop
    libre albedrío svobodna volja
    libre cambio svobodna trgovina
    libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
    libre de derechos prost carine
    libre de impuestos neobdavčen
    ejemplar libre prost izvod
    entrada libre prost vstop
    puerto libre svobodno pristanišče
    V. es libre na prosto Vam je dano
    por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
    al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame
  • líkati planchar; pulir

    »se ne lika« »no necesita plancha«