Franja

Zadetki iskanja

  • lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

    el buen lado prava stran (blaga)
    lado flaco (débil) slaba stran
    dar de lado a uno komu hrbet obrniti
    dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
    dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
    echar por otro lado drugo pot ubrati
    hacer lado prostor napraviti
    hacerse a un lado na stran stopiti
    ir lado a lado vštric iti
    voy a su lado grem k njemu
    mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
    al lado zraven
    a un lado v (na) stran, ob strani
    ¡bromas a un lado! šalo vstran!
    al lado de a/c zraven, ob
    al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de mi lado na moji strani
    del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
    de uno y de otro lado z obeh strani
    tacones de medio lado pošvedrane pete
    por este lado v tem pogledu
    por otro lado na drugi strani, nasprotno
    todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
    tener buenos lados imeti dobre pomagače
    por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani
  • lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti

    lanzar al agua splaviti (ladjo)
    lanzar un grito zavpiti, zakričati
    lanzar una noticia lansirati vesti
    lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
    se lanzó a gritar zakričal je
    lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
    lanzarse a la pelea v boj planiti
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • léči (léžem) colocarse; ponerse ; (v postejo) acostarse ; (zaradi bolezni) encamarse

    leči na sonce tenderse al sol
  • leer [-ey-] brati, čitati, prebrati; predavati

    leer mal napačno brati
    leer con soltura tekoče brati
    al que leyere bralcu (nadpis pri predgovoru)
  • leña ženski spol drva

    dar leña (a) koga pretepsti
    echar (añadir, poner) leña al fuego naložiti na ogenj; olja ognju prilivati
    hacer leña menuda drva sekati
    ¡leña! gromska strela!
    llevar leña al monte drva v gozd nositi, vodo v Savo nositi
  • lés madera f

    jamski les entibo(s) m (pl)
    mehak les madera blanca, madera blanda
    okrogel les madera redonda
    parjen les madera tratada al vapor
    rezan les madera serradiza (ali cortada)
    stavbni les maderaje m; madera f de construcción
    svež les madera verde
    trd les madera dura
    biti malo čez les (fam) estar tocado de la cabeza; estar majareta
  • letra ženski spol črka, pisava; operno ali filmsko besedilo; pesem; glosa (pesem); menica; odredba; slovničen izraz glas

    letra abierta odprto pismo; kreditno pismo
    letra alemana, letra gótica gotska pisava, fraktura
    letra itálica, letra cursiva poševni tisk, kurziva
    letra de cambio menica, ček
    letra consonante soglasnik
    letra a corto (largo) plazo kratkoročna (dolgoročna) menica
    letra de imprenta tiskana črka
    letra inglesa, letra oblicua poševna pisava
    letra inicial velika začetna črka, inicialka
    letra mayúscula, letra capital velika črka
    letra minúscula mala črka
    letra pagadera a la vista na pokaz izplačljiva menica
    letra redand(ill)a, letra romanilla okrogla pisava
    letra de resaca, letra de reembolso vzvratna menica
    letra vocale samoglasnik
    carácter (tipo) de letra pisava (kake osebe)
    al pie de la letra, a la letra dobesedno
    de letra tiskan
    letra por letra beseda za besedo, dobesedno
    saber mucha letra mnogo vedeti, bister biti
    la letra con sangre entra brez dela ni jela
    letras pl znanosti, znanje, literatura
    letras de imprenta tiskane črke
    letras de relieve pisava za slepce
    bellas (buenas) letras lepe umetnosti
    las primeras letras osnovno znanje
    con letras de molde debelo (mastno) tiskano
    poner dos (cuatro) letras napisati nekaj vrstic
    seguir las letras (znanosti) študirati
  • ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)

    ležati v agoniji estar en la agonía
    ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
    on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
    leži v globokem spanju está profundamente dormido
    na dlani leži es evidente
    Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
    mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de...
  • libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan

    libre acceso prost pristop
    libre albedrío svobodna volja
    libre cambio svobodna trgovina
    libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
    libre de derechos prost carine
    libre de impuestos neobdavčen
    ejemplar libre prost izvod
    entrada libre prost vstop
    puerto libre svobodno pristanišče
    V. es libre na prosto Vam je dano
    por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
    al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame
  • lista ženski spol trak; proga; seznam, lista

    lista de abonados al teléfono telefonski imenik
    lista de bajas (voj) seznam izgub
    lista de correos poštno ležeče
    lista de platos jedilni list, jedilnik
    lista de precios cenik
    lista de socios seznam članov
    lista de sorteo seznam dobitnikov (izžrebancev)
    en lista poštno ležeč (pismo)
    pasar lista dati krožiti preenčno listo, klicati (po imenih) navzoče
    paño a listas progasto blago
  • ljubézen amor m

    bratovska ljubezen amor fraternal
    čutna ljubezen amor sensual (ali físico ali carnal)
    ljubezen do amor a, amor por
    ljubezen do domovine amor a la patria, patriotismo m
    iz ljubezni do matere por amor a su madre
    materinska ljubezen amor maternal
    ljubezen do bližnjega amor al próximo; altruismo m
    otroška ljubezen amor filial
    platonična ljubezen amor platónico
    slepa ljubezen amor ciego y ñoño
    svobodna ljubezen amor libre
    strastna ljubezen amor apasionado
    vzajemna ljubezen amor recíproco
    poroka iz ljubezni casamiento m por amor
    razkritje ljubezni declaración f de amor
    čutiti ljubezen do koga sentir amor hacia (ali por) alg
    navdati z ljubeznijo inspirar amor, enamorar
    stara ljubezen ne zarjavi los primeros amores retoñan a veces(ali suelen retoñar)
    bila je (to) ljubezen na prvi pogled (f) fue un flechazo
  • llamada ženski spol klic, (telefonski) poziv; pokaz; vojska apel

    (billete de) llamada (Am) ladijska vozovnica z dovoljenjem za vselitev
    llamada nominal klicanje po imenih
    llamada al orden klic (poziv) k redu
  • llamar (po)klicati, pozvati, povabiti; imenovati; potrkati, pozvoniti; zbuditi

    llamar el apetito tek zbuditi
    llamar la atención pritegniti pozornost, opozoriti
    llamar atención zbuditi pozornost, v oči pasti
    llamar a la central poklicati centralo
    llamar a cuenta na odgovor klicati
    llamar al escenario (gled) na oder klicati
    llamar al médico poklicati zdravnika
    llamar a la orden k redu pozvati
    llamar con palmadas poklicati s ploskanjem (npr. natakarja)
    llamar a la puerta potrkati na vrata
    llamar en ayuda na pomoč (po)klicati
    ¡llaman! nekdo trka!
    llamar dichoso a algn. blagrovati koga, koga za srečnega šteti
    ¿quién llama? kdo trka? kdo je tam (pri telefonu)?
    llamarse imenovati se
    ¡esto se llama tener pega! to je pa res smola!
  • llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

    llegar tarde zakasniti se
    llegar a tiempo pravočasno dospeti
    el tren llega con retraso vlak ima zamudo
    si alcanza no llega komaj zadostuje
    ir a llegar por iti po (koga)
    llegar hasta segati do, trajati do
    llegar al alma do srca iti (segati)
    llegar al fin iti h koncu
    llegar a la cumbre vrh doseči
    llegar a los postres (fig) prepozno priti
    no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
    no llega a los 5 años ni še 5 let star
    no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
    el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
    llegar a entender končno razumeti
    llegar a saber zvedeti
    llegar a realizar (končno) uresničiti
    por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
    si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
    llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
    llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
    llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
    llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
    llegarse a las manos spopasti se
    los géneros llegados dospelo blago
    llegar a ser postati
    llegar a ser rico obogateti
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

    lobo marino tjulenj
    lobo de mar skušen mornar
    coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
    de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
    encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
    tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
    ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
    como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
    trabajar como un lobo garati kot črna živina
    quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti
  • lúč luz f (tudi fig)

    dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
    večna luč lámpara f del Santísimo
    pri luči con luz
    proti luči a contraluz
    bodi luč! ¡hágase la luz!
    prižgati luč encender (ali hacer) la luz
    pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
    ugasniti luč apagar la luz
    pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
    prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
    stati komu v luči impedir a alg ver
    videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
    zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso
  • lumbre ženski spol ogenj, žerjavica, plamen; luč, svetloba; strešno okno; sijaj, blesk; jasnost; pojasnilo; prosvetljenstvo

    piedra de lumbre kresilni kamen
    al amor de la lumbre pri peči
    ni por lumbre še v sanjah ne
    dar lumbre dati ogenj (kadilcu)
    es la lumbre de mis ojos ljubim ga kot zenico svojega očesa
    echar lumbre ogenj sipati
    pedir lumbre prositi za ogenj (kadilec)
    sin dar más lumbres brez nadaljnjih pojasnil
  • máčka gata f

    divja mačka gato m montés
    morska mačka macaco m
    igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
    hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
    živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
    če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten