Franja

Zadetki iskanja

  • visóko altamente

    visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
    visoko igrati jugar fuerte
    visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
    visoko peti cantar con voz muy aguda
    visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
    stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
    kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída
  • vôda agua f

    po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
    pod vodo debajo del agua
    na vodi sobre el agua
    udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
    borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
    mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
    kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
    rečna voda agua de río, agua fluvial
    mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
    tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
    težka voda (kem) agua pesada
    teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
    steklenica za vodo garrafa f
    biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
    biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
    to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
    (ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
    nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
    pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
    iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
    plavati pod vodo nadar bajo el agua
    plavati na vodi flotar
    pristati na vodi (o letalu) amarar
    počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
    puščati vodo (o ladji) hacer agua
    spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
    skočiti v vodo lanzarse al agua
    tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo)
  • volver [-ue-; pp vuelto]

    1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

    volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
    volver la comida izbruhati jed
    volver de espaldas na rame dati
    volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
    eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
    volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
    volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
    volver mal por mal vračati zlo za zlo
    volver tonto poneumniti
    volver un vestido obrniti obleko
    no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

    2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

    volver atrás vrniti se, obrniti se
    al volver na povratnem potovanju
    a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
    volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
    le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
    vuelvo volando ta hip se vrnem
    volver a casa vrniti se domov
    volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
    volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
    volver a decir ponoviti
    ¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
    volver a empezar zopet, znova začeti
    volver a ver zopet videti
    volver a traer nazaj prinesti
    hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
    volver de hablar con pravkar govoriti z
    volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
    volver en su acuerdo zopet k sebi priti
    volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
    volver por alg. zavzeti se za koga
    volver sobre pokazati na; vrniti se na
    volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
    volver sobre el asunto vrniti se na stvar
    volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
    volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
    volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
    volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
    volverse loco znoreti, nor postati
    volverse loco buscando kot nor iskati
    es para volverse loco človek bi znorel
    volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
    volverse a casar spet se poročiti
    todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
    me he vuelto a dormir spet sem zaspal
  • voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

    voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
    voz de la conciencia glas vesti
    voz guía geslo (v slovarju)
    voz de mando ukazovalen ton
    voz de trueno gromoven glas
    mala voz slab glas (sloves)
    a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
    a media voz s pridušenim glasom
    a una voz enoglasno
    de viva voz ustno; izrecno
    en alta voz glasno
    en baja voz tiho
    ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
    alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
    se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
    corre la voz govori se, šušlja se
    dar una voz (a) komu zaklicati
    llevar la voz cantante (fig) vladati
    poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
    tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
    tomar voz poizvedovati
    voces pl vpitje, klici
    voces de socorro klici na pomoč
    juego de voces besedna igra
    un secreto a voces javna tajnost
    dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
    dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
    estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti
  • vŕsta fila f (tudi voj) ; (hiš, dreves, gumbov) hilera f ; (kolona) columna f ; (vrstica) línea f ; (zaporedje) sucesión f ; (serija) serie f ; clase f , especie f

    (vrsta ljudi, »kača«) fila f, fam cola f
    po vrsti por orden; por turno; sucesivamente; uno después de otro
    vsak po vrsti cada uno a su vez
    v strnjeni vrsti (voj) en columna cerrada
    v prvi vrsti en primera fila
    vrsta lesa clase f (ali especie f) de madera
    vrsta sob serie f de habitaciones
    vrsta zob hilera f de dientes, arcada f dental
    vrsta žita variedad f de trigo (ozir. de cereales)
    bojna vrsta orden m de batalla
    postaviti v bojno vrsto (dis)poner en orden de batalla
    naslovna vrsta línea f del título
    prazna vrsta línea f en blanco
    nastanek vrst el origen de especies
    nova vrsta! (pri diktiranju) punto y aparte
    iti v vrsti (eden za drugim) ir (ali marchar) en fila india
    brati med vrstami leer entre líneas
    kdo je na vrsti? ¿a quién le toca?, ¿a quién le corresponde ahora?
    jaz sem na vrsti me toca a mí, es mi turno
    postaviti v vrsto disponer en fila
    strniti, zgostiti vrste cerrar (ali estrechar) las filas
    vsak pride enkrat na vrsto (fig, pregovor) a cada puerco le llega su San Martín
  • všéč

    biti všeč agradar, gustar, dar gusto
    ni mi všeč no es de mi gusto
    biti všeč komu ser del agrado de alg
    če Vam je všeč si usted gusta
    kaj Vam ni všeč pri njem? ¿qué tacha le encuentra usted?
  • ya že; takoj; končno (enkrat); drugikrat; ravno, pač, vsaj; seveda

    ya entiendo že razumem, seveda
    ya no, no ya ne več; ne le
    ya no puedo ne morem več
    ya muy poco (zdaj) le še malo
    ya apenas komaj še
    desde ya se lo prometo obljubljam Vam že zdaj
    ¡ya! (fam) da, a da! že razumem! tako je! seveda!
    ¡ya está! stvar je opravljena! konec!
    ¡ya va! je že prav! prav! se strinjam!
    ya que ker; čeprav; če
    si ya če le; s pogojem da
    ya..., ya... ali ... ali, zdaj ... zdaj
  • z con; en

    z ali brez? ¿con o sin?
    z eno besedo en una palabra
    z menoj conmigo
    z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
    z veseljem con mucho gusto
    z mirno vestjo con la conciencia tranquila
    (v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
    ljubezniv z vsemi amable con todos
    z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
    kaj je z njim? ¿qué le pasa?
    plačati z zlatom pagar en oro
    priti z letalom llegar en avion
    potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril)
  • zadušíti (se) sofocar(se); ahogar(se) (tudi fig) ; med asfixiar(se)

    zadušiti ogenj (smeh) sofocar el fuego (la risa)
    hotelo ga je zadušiti le dió un sofoco
  • zaga ženski spol zadnji del, zadnja stran; vojska zadnja straža

    a (la) zaga, en zaga zadaj; zaostajajoč
    ir a la zaga zadaj ostati, zaostajati
    no le va en zaga ne zaostaja za njim
    no hace más que irle a la zaga vedno ji je za petami (ženski)
    venir a la zaga priti za kom, doiti
  • zagovoríti (duhove) conjurar

    zagovoriti se equivocarse al hablar, cometer un lapsus linguae, fam trabucarse
    zagovoril se je se le ha trabado la lengua
  • zaletéti se lanzarse

    zaleteti (se) v entrar en colisión con; (vzeti zalet) tomar impulso
    zaleteti se komu atragantarse
    zaletelo se mu je se le ha ido la lengua
  • zaméra rencor m

    brez zamere! ¡no le tome usted a mal!
  • zancajo moški spol petnica (kost), peta; figurativno paglavec, pritlikavec

    no le llega a los zancajos (ali al zancajo) ne pride mu niti do kolen, še daleč se ne more meriti z njim
  • zapatero moški spol čevljar; drsalec (žuželka)

    zapatero de viejo krpač(čevljev)
    zapatero, a tus zapatos (pregovor)le čevlje sodi naj kopitar!
  • zapato moški spol čevelj; figurativno nespretnost, nerodnost

    zapato botín polškorenj, visok čevelj
    zapato de botones čevelj na gumbe
    zapato de baile plesni čevelj
    zapato de charol lakast čevelj
    zapato de fieltro čevelj iz klobučevine
    zapato de goma gumijast čevelj, galoša
    zapato de señora (de caballero) damski (moški) čevelj
    zapato de lazo(s), zapato de cordones čevelj na vezalke
    meter en un zapato (a) koga v kozji rog ugnati
    no le llega ni a la suela del zapato (fig) ne more se meriti z njim
    ¡zapato! gromska strela!
  • zapómniti si retener (ali conservar) en la memoria (kaj a/c)

    dobro si zapomni(te)! ¡bien entendido!
    zapomnite si, kar vam rečem! ¡no se le olvide esto que le digo!
    dobro si zapomniti datume tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas
  • zaslúga mérito m

    po zaslugi merecidamente
    pridobiti si zasluge za merecer bien de
    šteti si kaj kot (v) zaslugo atribuirse como mérito
    to ne zmanjšuje njegovih zaslug eso no le quita mérito
  • zaspáti adormecerse; dormirse ; (udje) entumecerse dormirse

    noga mi je zaspala se me ha dormido el pie
    zaspal je (prepozno je vstal) se le han pegado las sábanas (al cuerpo)
  • zdéti se parecer

    kot se zdi a lo que parece
    zdi se, da je utrujen parece estar cansado
    zdi se, da tega ne vedó parecen no saberlo
    kaj se ti zdi? ¿qué te parece?
    kakor se Vam zdi como le parezca
    ne zdi se mi slabó no me parece mal
    kako se ti zdi kravata? ¿qué te parece esta corbata?