Franja

Zadetki iskanja

  • tal tako, na ta način

    tal se me figura tako se mi zdi
    ¿qué tal (su hermano)? kako gre (Vašemu bratu)?
    ¿qué tal le gusta la función? kako Vam je všeč predstava?
  • tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

    tanto cuanto toliko kot
    tanto más toliko bolj
    con tanto mayor rapidez toliko hitreje
    tanto mejor toliko bolje
    tanto menos toliko manj
    ¡tanto monta! je enako!
    con tanto que če le
    dos veces tanto dvakrat toliko
    en(tre) tanto med tem
    en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
    en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
    ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
    querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
    de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
    ¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
    tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
    ¡esté V. al tanto! pazite!
    ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel
  • tarde kasno, pozno, z zamudo

    tarde o temprano prej ali slej
    de tarde en tarde od časa do časa, včasih
    (todo) lo más tarde najkasneje
    muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
    para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
    hacer tarde zakasnili se, pozno priti
    se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
    se me hace muy tarde zelo se mi mudi
    haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
    más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli
  • telefón teléfono m

    po telefonu por teléfono
    imeti telefon tener teléfono
    iti k telefonu (če pozvoni) acudir al teléfono
    sporočiti po telefonu transmitir por teléfono
    imate telefon? tiene usted teléfono (en su casa)?
    kliče Vas telefon le llaman (a usted) al teléfono
  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri
  • testigo moški/ženski spol priča

    testigo m dokaz; spričevalo
    testigo de cargo (descargo) (raz)bremenilna priča
    testigo falso kriva priča
    testigo ocular, testigo de vista očividec
    le pongo por testigo on lahko priča o tem, on lahko to dokaže
    oír testigos zaslišati priče
    examen de testigos zasliševanje prič
  • tiro moški spol met, lučaj; strel, streljanje, streljaj; strelišče; tarča; vrv, konopec; prepih; vprega; širina (blaga); figurativno zbadljivka; jašek

    tiro al arco streljanje z lokom
    tiro con bala strel
    tiro al blanco streljanje na tarčo
    tiro de combate ostro streljanje
    tiro errado zgrešen (prazen) strel
    tiro de pichón streljanje na golobe (šport)
    campo de tiro strelišče
    ejercicio de tiro strelska vaja
    a tiro na streljaju
    acertar el tiro zadeti, pogodili; svoj cilj doseči
    errar (ali marrar) el tiro ne zadeti, zgrešiti, ne pogoditi; zmotiti se
    pegarse un tiro pognati si kroglo v glavo
    poner el tiro voz zapreči
    le va (ali sienta) como un tiro (pop) pristoji mu kot kravi sedlo
    la estufa no tiene tiro peč ne vleče
    tiros pl Arg naramnice
    ni a tiros (fig) za nobeno ceno
    acribillado a tiros prerešetan od strelov
    matar a tiro ustreliti (do smrti)
    muerto a tiros (ali de un tiro) ustreljen
    pegarle a uno cuatro tiros ustreliti koga
  • tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

    la caja, el tambor bobnati
    tocar la campana zvoniti (z zvonom)
    tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
    tocar las consecuencias čutiti posledice
    tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
    tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
    tocar el piano igrati na klavir
    tocar todos los resortes vse sile napeti
    tocar la trompa trobentati
    le toca la mitad pripada mu polovica
    eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
    ¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
    se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
    ¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
    ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
    me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
    ¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
    ¡toquemos! velja! udarimo v roke!
    no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
    tocar a fuego zvoniti ob požaru
    tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
    tocar a misa zvoniti k maši
    tocar a muerto mrliču zvoniti
    tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
    a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
    en cuanto toca a mí kar se mene tiče
    tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
    el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
    tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
    tocárselas popihati jo, zbežati
    los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo
  • tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

    tomar aborrecimiento mrzeti
    tomar aliento sapo zajeti
    tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
    tomar un billete kupiti vozovnico
    tomar café, cerveza kavo, pivo piti
    tomar un camino kreniti po poti
    tomar carnes zrediti se
    tomar color dobivati barvo
    tomar la comida jesti
    tomar consejo za svet vprašati
    tomar a cuestas na rame vzeti
    tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
    tomar (el) desayuno zajtrkovati
    tomar disposiciones ukreniti
    tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
    tomar la fresca iti na svež zrak
    tomar el gusto (a) vzljubiti
    tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
    tomar (el) ímpetu zalet vzeti
    tomar informes informirati se, poizvedovati
    tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
    tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
    tomar nota de na znanje vzeti
    tomar la palabra povzeti besedo
    tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
    tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
    hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
    tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
    tomar puerto zapluti v pristanišče
    tomar la puntería meriti na
    tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
    tomar soleta popihati jo
    tomar taquigráficamente stenografirati
    tomar té, café piti čaj, kavo
    tomar tierra pristati (letalo)
    tomar vida oživeti
    tomar vuelo širiti se
    hacer tomar dati (zdravila)
    le tomó el sueño spanec ga je premagal
    le ha tomado la vez prehitel ga je
    tomar odio (a) zasovražiti
    los tomó la noche noč jih je prehitela
    ¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
    tomar a su cargo prevzeti kaj
    tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
    tomar a risa vzeti kot šalo
    tomar en serio resno vzeti
    tomar por la derecha iti na desno
    tomarse zarjaveti
    tomarse con alg. spreti se s kom
    tomarse interés (por) zanimati se (za)
    tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
    tomarse la molestia potruditi se
    tomarse de orín zarjaveti
    tomarse de polvo prašen postati
    tomarse (del vino) opi(jani)ti se
  • tón glas tono (tudi fig)

    dati ton dar el tono, entonar, fig dar tono a
    spremeniti ton cambiar de tono
    osnovni ton tono fundamental; (slikarstvo) color m fundamental
    v vseh tonih en todos los tonos
    prepovedujem si ta ton! le prohibo hablarme en ese tono
  • tornillo moški spol vijak; vojska ubežništvo, dezerterstvo

    tornillo sin fin brezkončen vijak, sveder
    tornillo de Arquímedes vodni vijak
    prensa de tornillo vijačna svora
    apretarle a uno los tornillos (fig) koga v kozji rog ugnati
    le falta un tornillo (fig) manjka mu eno kolesce, ni čisto pri pravi pameti
  • trabar zvezati, speti, sklopiti; prodati; zgostiti, zatesniti

    trabar batalla bojevati se, spopasti se
    trabar conversación navezati pogovor
    trabar disputa prepir začeti
    trabarse gost postati (tekočina); začeti se (boj)
    trabarse con spopasti se s
    trabarse de palabras spričkati se, v lase si skočiti
    trabarse los pies noge si zaplesti (v)
    se traba de lengua, la lengua se le traba jezik se mu zapleta, jeclja
  • traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

    traer beneficio prinašati korist
    traer un ejemplo navesti primer
    traer origen de izvirati iz
    traer puesto nositi (npr. obleko)
    traer perjuicio škodljiv biti
    traer y llevar opravljati, klepetati
    traer a mal slabo ravnati z, mučiti
    traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
    traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
    traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
    traer por consecuencia imeti za posledico
    lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
    eso me trae preocapado to me skrbi
    eso me trae convencido to me prepričuje
    eso le trae perdido to ga uničuje
    traerse obleči se; obnašati se
    ese asunto se las trae to je presneta zadeva
    es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
    ¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?
  • tratar obravnavati, obdelovati, ravnati z, občevati; razpravljati, pogajati se; skleniti (kupčijo); nagovoriti z naslovom; trgovati, kupčevati

    tratar con rigor strogo ravnati z
    le trató de loco rekel mu je norec
    tratar de tú tikati
    tratar mal slabo ravnati z
    tener que tratar con alg. imeti posla s kom
    tratar de govoriti o, pogajati se o
    tratar de conseguir a. skušati kaj doseči
    tratar de hacer a/c nameravati kaj, prizadevati si, da
    tratar en lanas trgovati z volno
    tratarse iti za; (medsebojno) občevati
    no se puede tratar de ello o tem ne more biti govora
    ¿de qué se trata? za kaj gre?
  • tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)

    ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
    tuerto m enookec, škilavec; krivica
    a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
    deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice
  • turístico turističen

    seña(le)s turísticas markacije, znaki za pot
  • učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

    učiti koga branja enseñar a leer a alg
    dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
    učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
    učiti se pri kom aprender con alg
    učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
    učiti se španščine aprender (el) español
    učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
    učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
    na pamet se učiti aprender de memoria
    on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar
  • ugájati placer; agradar; gustar; satisfacer; ser del agrado

    ne ugajati desplacer, desagradar
    to mi ugaja esto me agrada (ali gusta)
    kakor Vam ugaja como usted guste
    Vam ugaja ...? ¿le gusta a usted...?
    tu mi ugaja me agrada (ali gusta) este lugar, me encuentro muy bien aquí
    napravite (to), kar Vam ugaja haga usted lo que sea de su agrado
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • único edin, edinstven; enoten; redek

    ejemplar único unikat; pop posebnež
    hijo único sin edinec
    ocasión única edinstvena prilika
    precio único enotna cena
    bajo la única condición le s pogojem, da
    único entre todos edini med vsemi