Franja

Zadetki iskanja

  • barba ženski spol brada; resa pri žitu; kozja brada

    Barba azul Sinjebradec
    barba de ballena ribja kost
    barba cerrada, barba corrida, barba entera polna brada
    barba de chivo kozja brada
    barba inglesa zalizci
    barba honrada častivredna oseba
    barba en punta kozja brada
    hombre de barba pogumen človek
    barba a barba iz lica v lice
    a la barba, en las barbas (de) vpričo; navkljub
    por barba na osebo, po osebi
    a barba reg(al)ada na pretek
    andar con la barba sobre el hombro v strahu in opreznosti živeti
    hacer la barba a uno obriti koga, opehariti, ujeziti, slabo o kom govoriti
    llevar a uno por la barba koga za nos vleči
    mentir por la (mitad de la) barba nesramno lagati
    barbas de hielo ledene sveče
    echar a las barbas u/c pod nos dati komu
    subirse a las barbas de uno komu čez glavo zrasti
    tener buenas barbas odločen biti; brhek biti
    tener pocas barbas neizkušen biti
    eso tiene (ya) barbas to je že dolgo znana stvar
    ¡por (para) mis barbas! pri moji duši!
  • beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

    beseda za obljubo palabra por palabra
    dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
    ustrezna beseda palabra apropiada
    zastarela beseda arcaísmo m
    visoko zveneče besede palabras altisonantes
    častna beseda! palabra de honor!
    z malo besedami en pocas palabras
    z eno besedo en una palabra, en resumen
    z drugimi besedami con otras palabras
    z besedami (= čisto izpisano) en letras
    v besedi in sliki con texto e ilustraciones
    brez besed (= brez teksta) sin leyenda
    dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
    nobene besede več! ¡ni una palabra más!
    biti mož besede ser hombre de palabra
    ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
    to so samo besede! palabras y nada más!
    to so prazne besede son palabras vanas
    beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
    dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
    držati (svojo) besedo cumplir su palabra
    ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
    imeti besedo (parlament) tener la palabra
    glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
    imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
    izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
    nobene besede ne reči no decir ni palabra
    odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
    ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
    požirati besede comerse las palabras
    prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
    pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
    prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
    ne priti do besede no llegar a hablar
    ne pustiti do besede no dejar hablar
    potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
    ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
    spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
    tehtati svoje besede pesar sus palabras
    vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
    vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
    ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
    verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
    zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
    beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta
  • blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

    el blanco del ojo beločnica
    carpintero de blanco mizar
    de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
    en blanco nepopisan, prazen
    dar en el blanco pravo pogoditi
    dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
    dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
    errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
    hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
    firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
    pasar en blanco zamuditi (priložnost)
    poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
    ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha
  • cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

    cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
    estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
    hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
    llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
    no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
    en cabellos gologlav
    estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
    traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
    los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
  • cíkati (namigovati) hacer alusión a

    vino cika el vino tiene punta
  • dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

    dedo anular prstanec
    dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
    dedo gordo, dedo pulgar palec
    dedo índice kazalec
    dedo meñique, dedo auricular mezinec
    atar bien su dedo dobro ukreniti
    a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
    poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
    señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
    comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
    contar por los dedos na prste sešteti
    (a) dos dedos (de) čisto blizu
    meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
    meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
    morderse los dedos gristi se od jeze
    poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
    tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
    tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
    no tener dos dedos de frente bedast biti
    no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu
  • jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

    goveji jezik lengua de vaca
    obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
    zemeljski jezik lengua de tierra
    uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
    pouk jezikov enseñanza f de idiomas
    učitelj jezikov profesor m de idiomas
    šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
    materni jezik lengua materna (ali nativa)
    bratsk jezik lengua hermana
    ljudski jezik lengua popular
    knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
    lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
    pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
    star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
    obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
    imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
    dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
    imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
    imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
    beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
    brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
    pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
    priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
    razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
    jezik se mu je razvezal se le va la lengua
    ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
    tleskniti z jezikom chascar la lengua
    ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
    vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

    lengua bifida razcepljen jezik
    lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
    lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
    lengua de estropajo jecljavec
    lengua madre prajezik
    lengua materna, lengua nativa materin j.
    lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
    lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
    lengua de tierra zemeljski j.
    lengua vulgar ljudski j.
    lenguas peninsulares iberski jeziki
    andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
    largo de lengua drzen, nesramen
    media lengua jecljavec
    con la lengua de un palmo z velikim naporom
    buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
    desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
    se le va la lengua jezik se mu je razvezal
    morderse la lengua v jezik se ugrizniti
    perder la lengua onemeti
    sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
    sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
    tener la lengua gorda pijan biti
    tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
    no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
    lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
    tomar lengua(s) poizvedovati
    hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
    traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
    quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
  • nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

    kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
    fin nos (fig) olfato m fino
    kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
    koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
    pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
    ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
    pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
    govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
    iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
    ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
    dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
    pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
    zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
    vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
    vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
    visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
    vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
    ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices
  • oborožèn armado

    težko oborožen muy bien armado
    oborožen napad ataque m a mano armada
    z oboroženo roko a mano armada, con las armas en la mano
    do zob oborožen armado hasta los dientes, armado de punta en blanco
    oborožena intervencija intervención f armada
    oborožen mir paz f armada
  • pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

    pelo arriba proti dlaki (lasem)
    peinarse pelo arriba nazaj se česati
    pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
    pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
    pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
    pelo oxiginado beljeni lasje
    pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
    pelo rizado kodrasti lasje
    pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
    a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
    pelo a pelo enak, bot
    contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
    de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
    ni un pelo niti sledu ne
    de medio pelo ljudski
    de poco pelo reven, siromašen
    en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
    sin pelo brez dlak, plešast
    agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
    andar al pelo pretepati se
    no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
    cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
    echar pelo izmučiti se, utruditi se
    hacer el pelo česati, frizirati
    no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
    tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
    todo va al pelo vse gre gladko
    no se le ve el pelo izginil je brez sledu
    estar a medios pelos pijan biti
    estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
    contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
    tirar de los pelos za lase povleči
  • prométen de tráfico

    zelo prometna cesta carretera f de mucho tránsito (ali de intenso tráfico)
    prometne konice horas f pl punta, horas de tráfico intenso
    prometna kontrola control m de la circulación
    prometna luč semáforo m, luz f de señalización
    prometna mreža red f de comunicaciones
    prometni obvoz desviación f de la circulación
    prometna nesreča accidente m de la circulación
    prometna ovira obstáculo m de la circulación
    prometna policija (patrulja) policía f (patrulla f) de tráfico
    prometni predpisi reglamento m de la circulación (ali del tráfico)
    prometno sredstvo medio m de transporte
    prometne razmere condiciones f pl del tráfico
    prometna tabla indicador m de ruta
    prometni znak señal f de tráfico, disco m de señales (para el tráfico)
    prometna varnost seguridad f del tráfico (ali de la circulación)
    prometno vozlišče nudo m de comunicaciones
    prometna zapora interrupción f (ali suspensión f) del tráfico (ali de la circulación)
    prometni zastoj embotellamiento m; congestión f del tráfico
    prometna žila arteria f (de tráfico)
  • pŕst, pŕsta anat dedo m

    nožni prst dedo m del pie
    prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
    dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
    držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
    gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
    gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
    iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
    imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
    imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
    (na)šteti na prste contar por los dedos
    oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
    opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
    s prstom ne migniti no mover ni un dedo
    položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
    oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
    lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
    svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
    pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
    postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies
  • sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

    sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
    sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
    sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
    sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
    sacar copia prepisati
    sacar una copla izmisliti pesmico
    sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
    sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
    sacar fuera de sí čisto zbegati
    sacar el gordo glavni dobiček vleči
    sacar lágrimas do solz ganiti
    sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
    sacar manchas odstraniti madeže
    sacar una moda uvesti modo
    sacar un mote zasmehljivo ime dati
    sacar muelas izdreti zobe
    sacar un ojo oko izbiti
    sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
    sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
    sacar el pecho izprsiti se
    sacar pollos rediti kokoši
    sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
    sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
    sacar provecho (ali fruto) imeti korist
    sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
    sacar punta priostriti (svinčnik)
    sacar la raya lase s prečo razdeliti
    ¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
    ¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
    sacar cavando izkopati
    sacar meditando izmisliti
    sacar mendigando izprositi
    sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
    sacar a luz razkriti; objaviti
    sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
    sacar a sol izpostaviti soncu
    sacar con agua fuerte odjedkati
    sacar con bien srečno končati
    sacar de un apuro iz stiske pomagati
    sacar de la cama iz postelje spoditi
    sacar do madre (fig) koga razburiti
    sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
    sacar en hombros na ramena vzeti
    sacar por el color po barvi spoznati
    sacarse la espina trn si izdreti
    sacar de tino pamet spraviti
  • škátlica cajita f

    škatlica za vžigalice caja f de cerillas
    kot iz škatlice vzet acicalado; de punta en blanco; fam emperejilado; A muy paquete