Franja

Zadetki iskanja

  • huella ženski spol sled, stopinja

    ni huella de ello niti sledu o tem
    seguir las huellas de alg. iti po stopinjah kake osebe, zasledovati koga
  • ískrica chispita f

    niti iskrice upanja ni un rayo de esperanza
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • milagro moški spol čudo, čudež

    ni de milagro niti v sanjah ne
    hacer milagros čudeže delati
    vivir de milagro od zraka živeti, malo jesti
    vida y milagros življenja in dejanja, potek življenja
  • mínimo zelo majhen, majcen

    na le ayuda en lo más mínimo niti najmanj mu to ne pomaga
    mínimo m minimum, najmanjša množina
    mínimo vital eksistenčni minimum
  • mirlo moški spol kos (ptič)

    un mirlo blanco bela vrana
    aguantar el mirlo nobene (besede) ne ziniti, niti črhniti ne
  • mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

    asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
    branje misli intuición f del pensamiento
    prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
    svoboda misli libertad f de pensamiento
    žalostne misli pensamientos m pl tristes
    vodilna misel idea f directriz, idea dominante
    osnovna misel idea fundamental
    zatopljen v misli abismado en su meditación
    niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
    baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
    biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
    imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
    gojiti misel abrigar una idea
    prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
    kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
    ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
    prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)
  • mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

    misliti si figurarse, imaginarse
    pri sebi misliti pensar para sí
    misliti na pensar en
    mislim, da creo que sí
    dati misliti dar que pensar
    na to ni misliti en eso no hay que pensar
    to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
    to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
    kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
    niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
    mislite na to! ¡piénselo usted bien!
    kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
    to mislim napraviti pienso hacerlo
    kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
    slabo misliti o kom pensar mal de alg
    kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
    to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
    s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
    tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
    še misliti ni! ¡ni por pienso!
  • mover [-ue-] premakniti, tresti; povzročiti, povod dati, priganjati k; ganiti; spodbuditi, pobudo dati

    mover la cabeza zmajati z glavo
    mover discordia povzročiti razprtijo
    mover a compasión zbuditi usmiljenje
    él lo hace mover todo on ima vse niti v rokah
    moverse premikati se; nastati (spor)
    moverse a piedad pustiti se ganiti
    movible premakljiv, premičen, gibljiv; nestalen, vihrav
  • mŕvica migaja f ; un trocito, un pedacito ; (malenkost) pequeñez f , bagatela f

    niti mrvice ne ni una mota, ni chispa, ni pizca de un átomo
  • múha zool mosca f ; (muhavost) capricho m

    muha na puški mira f
    mesarska muha moscarda f, mosca f de la carne
    španska muha cantárida f
    iz muhe delati slona hacer de una pulga un camello
    otepati se muh sacudir las moscas
    niti muhi ne storiti nič žalega no matar una mosca
    v sili vrag muhe jé a falta de pan buenas son las tortas
    ubiti dve muhi z enim udarcem matar dos pájaros de un tiro (ali de una pedrada)
  • nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido

    nit življenja el hilo de la vida
    on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
    nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
    izgubiti nit (fig) perder el hilo
    njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo
  • odjénjati (popustiti) ceder (pred ante) ; (nehati) cesar

    niti za las ne odjenjati no retroceder una pulgada
    odjenjati od cene rebajar el precio
  • palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

    ¡palabra (de honor)! častna beseda!
    palabra de matrimonio obljuba zakona
    palabra picante zbadljivka
    palabra de rey neprelomna beseda
    hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
    es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
    palabra por palabra dobesedno
    bajo palabra (de honor) pod častno besedo
    de palabra ustno
    en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
    sin palabra besedolomen, ki sne besedo
    ¡una palabra! slišite! poslušajte!
    ¡pase la palabra! zaradi mene!
    coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
    cumplir la palabra držati besedo
    dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
    sin decir palabra ne da bi besedo zinil
    querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
    dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
    dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
    no entiendo palabra niti besedice ne razumem
    faltar a la palabra ne držati svoje besede
    llevar la palabra (glavno) besedo imeti
    V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
    tener palabra imeti besedo
    no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
    no tener más que una palabra poštenjak biti
    tomar la palabra besedo povzeti
    tratar mal de palabra surovo nahruliti
    usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
    volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
    palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
    palabras mayores sramotilne besede, psovke
    eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
    en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
    hombre de dos palabras hinavec!
    ¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
    cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
    ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
    beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
    estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
    gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
    no son más que palabras to so le prazne besede
    tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
    traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
    volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti
  • pasar

    1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

    pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
    pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
    pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
    pasar una orden dati naročilo, naročiti
    pasar el peine počesati
    pasó el río šel je čez reko
    pasar plaza de veljati za
    pasar un recado (a) sporočiti kaj
    pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
    pasar el tiempo preživeti čas
    ¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
    ¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
    dejar pasar faltas spregledati napake
    no le puedo pasar ne morem ga prenašati
    pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
    pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
    pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
    pasar en silencio molče preiti
    pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
    pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
    pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

    2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

    pasar adelante naprej iti, nadaljevati
    pasar corriendo teči mimo
    pasar y repasar iti sem in tja
    puede pasar gre, ni slabo
    al pasar ella ko je šla mimo
    hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
    ¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
    ¡pase! no, prav! zaradi mene!
    que pase lahko pride noter
    ¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
    ¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
    ir pasando prebijati se s težavo, životariti
    ¡eso no pasa! to ne velja!
    pasar a la clase superior napredovati v višji razred
    pasar a la historia slaven postati
    pasar a mejor vida umreti
    pasó a oficial napredoval je v častnika
    pasar (= llegar) a ser postati
    pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
    pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
    los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
    no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
    pasar de largo naprej iti
    pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
    por eso non paso tega ne trpim
    mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
    no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

    3. zgoditi se, dogoditi se

    ¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
    no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

    4.

    pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
    el arroz se pasa riž se razkuha
    ¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
    pasarse al enemigo preiti k sovražniku
    pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
    pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
    se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
    pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
    pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko
  • péd(enj) palmo m

    ped za pedjo palmo a palmo
    niti za ped se ne umakniti no retroceder ni un palmo
  • pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

    pelo arriba proti dlaki (lasem)
    peinarse pelo arriba nazaj se česati
    pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
    pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
    pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
    pelo oxiginado beljeni lasje
    pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
    pelo rizado kodrasti lasje
    pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
    a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
    pelo a pelo enak, bot
    contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
    de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
    ni un pelo niti sledu ne
    de medio pelo ljudski
    de poco pelo reven, siromašen
    en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
    sin pelo brez dlak, plešast
    agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
    andar al pelo pretepati se
    no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
    cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
    echar pelo izmučiti se, utruditi se
    hacer el pelo česati, frizirati
    no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
    tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
    todo va al pelo vse gre gladko
    no se le ve el pelo izginil je brez sledu
    estar a medios pelos pijan biti
    estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
    contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
    tirar de los pelos za lase povleči
  • pensamiento moški spol misel, temeljna ideja; rek; namera, naklep; slikarska skica; rastlinstvo mačeha; sum, sumnja

    la dama de sus pensamientos ideal njegove ljubezni
    en un pensamiento v hipu, v trenutku
    ni por pensamiento niti v sanjah ne
    no le pasó por el pensamiento ni mu prišlo na pamet
    los pensamientos son libres misli so svobodne
  • písniti rechistar

    niti pisniti ne no abrir el pico; no rechistar
    ne da bi pisnil sin rechistar