Franja

Zadetki iskanja

  • góst, gósta, gósto espeso; denso

    gost glavnik peine m fino
    gosta juha sopa f espesa
    gosti lasje pelo m tupido
    gosta megla niebla f espesa
    gosto sito tamiz m
    gosto prebivalstvo populación f densa
    gost promet tráfico m denso; circulación f densa
  • manjar moški spol jed

    manjar delicado, manjar fino poslastica, delikatesa
  • naravnánje regulación f ; ajuste m ; (fot, opt) enfoque m ; (radio) sintonización f ; (top) apuntamiento m

    fino naravnanje ajuste m de precisión
    naravnanje vžiga ajuste m del punto de encendido
  • nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

    kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
    fin nos (fig) olfato m fino
    kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
    koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
    pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
    ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
    pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
    govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
    iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
    ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
    dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
    pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
    zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
    vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
    vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
    visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
    vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
    ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices
  • obnášanje comportamiento m ; conducta f ; (manire) modales m pl

    lepo obnašanje buenos modales, buenas maneras
    fino obnašanje urbanidad f
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • óster agudo; cortante; afilado ; (strog) severo, riguroso ; (trpek) acre, agrio ; (okus, vonj) acre ; (jed) picante ; (veter) ; cortante, recio ; (ovinek) cerrado ; (rob) vivo ; (mraz) penetrante ; (kis) fuerte ; (kritik) mordaz, cáustico ; (svinčnik, nož) afilado

    oster jezik lengua f mordaz
    oster naboj cartucho m con bala
    ostro nasprotje fuerte contraste m
    ostro nadzorstvo vigilancia f estrecha
    ostre poteze (obrisi) rasgos m pl (contornos m pl) muy acentuados
    oster sluh oído m fino
    ostro streljanje tiro m con bala
    ostro prijeti koga ser muy severo con alg
    ostro nadzirati vigilar estrechamente (ali de cerca)
    ostro streljati tirar con bala
    ostro se izraziti proti expresarse en términos muy duros contra
  • paladar moški spol nebo (v ustih); okus

    paladar blando mehko nebo
    paladar duro, paladar óseo trdo nebo
    hablar al paladar (de) komu povšeči govoriti
    tener un paladar muy fino biti velik sladokusec
  • plato moški spol krožnik; skleda; skledica pri tehtnici; servirana jed; hrana

    plato del día (gotova) dnevna jed
    plato de dulce močnata jed
    plato fino, plato delicado delikatesa, poslastica
    plato fuerte, plato principal glavna jed
    plato llano, plato trinchero plitev krožnik
    plato petitorio nabiralni krožnik (za milodare)
    plato predilecto, plato favorito najljubša jed
    plato sopero, plato hondo globok krožnik
    hacer el plato hraniti koga
    nada entre dos platos malenkost
    pagar los platos rotos poravnati škodo, biti kaznovan (za tuje grehe)
  • slúh oído m ; sentido m del oído

    izguba sluha pérdida f del oído
    imeti oster sluh tener oído fino
    o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • víno vino m

    belo vino vino blanco
    desertno vino v. de postre, v. fino
    dišavno vino v. aromático
    domače vino v. del país
    krščeno vino v. bautizado
    kuhano vino v. caliente
    lahko vino v. ligero
    lansko, staro vino v. añejo
    mašno vino v. de misa
    mešano, rezano vino v. mezclado
    namizno vino v. de mesa
    fino namizno vino v. generoso
    naravno vino v. natural, v. de origen
    novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
    narejeno, umetno vino v. artificial
    nekrščeno vino v. moro
    peneče se vino v. espumoso
    rdeče vino v. tinto
    polsladko vino v. abocado
    sladko vino v. dulce
    samotok (vino) v. de lágrima
    svetlo rdeče vino v. clarete
    vino iz soda v. en pipas
    vino v steklenicah v. embotellado
    trpko vino v. seco
    zdravilno medicinal, v. medicamentoso
    železnato vino v. ferruginoso
    težko vino v. fuerte
    karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
    krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
    biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
    nalesti se vina tomarse del vino
  • zlató oro m

    čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
    karatno zlato oro de ley
    mačje zlato oro de gato
    zlato v palicah oro en barras
    zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
    plačati v zlatu pagar en oro
    plombirati z zlatom (zob) orificar
    on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
    to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
    molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
    ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce