Franja

Zadetki iskanja

  • kôt2 (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

    kot deček de (cuando era) niño
    kot odškodnina za en concepto de indemnización
    kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
    umrl je kot junak murió como un héroe
    (v svojstvu) kot en calidad de
    ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
    več kot 10 let más de 10 años
    imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
    storim več, kot morem hago más de lo que puedo
    kot da, kot če como si (subj)
    kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
    noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
    vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito
  • lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

    el buen lado prava stran (blaga)
    lado flaco (débil) slaba stran
    dar de lado a uno komu hrbet obrniti
    dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
    dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
    echar por otro lado drugo pot ubrati
    hacer lado prostor napraviti
    hacerse a un lado na stran stopiti
    ir lado a lado vštric iti
    voy a su lado grem k njemu
    mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
    al lado zraven
    a un lado v (na) stran, ob strani
    ¡bromas a un lado! šalo vstran!
    al lado de a/c zraven, ob
    al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de mi lado na moji strani
    del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
    de uno y de otro lado z obeh strani
    tacones de medio lado pošvedrane pete
    por este lado v tem pogledu
    por otro lado na drugi strani, nasprotno
    todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
    tener buenos lados imeti dobre pomagače
    por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • menudear često (se) ponavljati; na drobno prodajati

    menudear tragos napraviti požirek za požirkom
    menudear las visitas pogoste obiske delati
    menudearon las fiestas slavnosti so se vrstile ena za drugo
  • otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

    otra cosa nekaj drugega
    (el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
    al otro día naslednji (drugi) dan
    otro tal isto
    otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
    otra vez še enkrat, znova, zopet
    otro yo moj drugi jaz
    ningún otro noben drug
    al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de un lado a otro sem in tja
    uno después de otro eden za drugim
    de tal manera o de tal otra takó ali takó
    en otra parte kje drugje, drugod
    ni uno ni otro ne eno ne drugo
    a otra parte drugam
    por otra parte z druge strani, nasprotno
    ser muy otro čisto drugačen biti
    ¡otra! bis! še enkrat!
    ¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
    ¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
    ¡hasta otra! na svidenje!
    otro que tal še eden; (ironično) iste baže
    no digo u/c por otra govorim resnico
    ¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
    entre otros med drugimi
    comer con otros skupaj (z drugimi) jesti
  • prehòd paso m ; pasaje m ; cruce m (de vía); transición f

    prehod čez Alpe paso m de los Alpes
    prehod v drugo posest traspaso m
    železniški prehod (čez progo) paso m a nivel
    prehod prepovedan! ¡no hay paso!, ¡prohibido el paso!
  • preíti pasar ; (izpustiti) omitir, hacer caso omiso de ; (pustiti ob strani) dejar a un lado ; (ne pustiti napredovati) postergar ; (a alg)

    preiti na drugo stran pasar al otro lado
    z molkom preiti pasar en silencio
    preiti na dnevni red pasar al orden del día
  • rumbo moški spol smer vetra, smer plovbe, kurs, pot, smer poti; sijaj, blišč; velikodušnost

    moza de rumbo čvrsto dekle
    sin rumbo na stranpotih, na krivih potih
    cambiar el rumbo spremeniti pot, po drugi poti iti, drugo pot ubrati
    dar otro rumbo a la conversación pogovor drugam zasukati
    tomar un rumbo favorable ugodno se obrniti (posli)
  • si če, ako, ko; v primeru da; temveč, saj, vendar, sicer

    por si (no) viene v primeru, da (ne) pride
    por si acaso za vsak primer
    si es que v kolikor; če morda
    si a mano viene mogoče, slučajno
    es valiente, si los hay če kdo, je on hraber
    si no če ne; sicer
    que si esto, que si lo otro včasih to, včasih drugo
    como si, que si kot da
    si bien que čeprav, dasi
    si también temveč tudi
    un si es no es malce, nekoliko; v nekem smislu
    ¡si viene hoy! saj vendar pride danes!
  • skrájnost extremo m

    iz skrajnosti v skrajnost de extremo a extremo
    iti, priti do skrajnosti llegar al último extremo
    iti (pasti) iz ene skrajnosti v drugo pasar de un extremo a otro
    tirati stvari do skrajnosti extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
    skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) los extremos se tocan
  • smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

    v smeri proti en dirección hacia
    iz smeri od procedente de
    s smerjo k, v con dirección a
    v vse smeri en todas las direcciones
    v obratni smeri en sentido inverso
    v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
    sprememba smeri cambio m de dirección
    vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
    smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
    določiti smer ladje arrumbar
    iti v smeri k tomar la dirección de
    iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
    izgubiti pravo smer desorientarse
    spremeniti smer cambiar de dirección
  • valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

    valer un dineral stati ogromno denarja
    valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
    valer por dos veljati za dva
    valer mucho veliko vreden biti
    eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
    valer el precio biti vreden svoje cene
    hacer valer uveljaviti
    más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
    ¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
    ¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
    aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
    ¡eso no vale! tako ne gre!
    ¡vale! zdravstvuj!
    ¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
    valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
    eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
    tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
    no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
    no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
    valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
    valerse de alg. zateči se h komu
    ¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
    valerse de astucia uporabiti zvijačo
    valiéndose de amenazas z grožnjami
    valerse de un derecho uporabiti pravico
    valerse de todos los medios vse sile napeti
    valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva
  • violína violín m

    igranje na violino música f de violín
    igrati violino tocar el violín
    igrati prvo violino ser el primer violín de la orquesta, fig llevar la batuta, llevar la voz cantante
    igrati drugo violino (fig) fam ser el último mono
  • volver [-ue-; pp vuelto]

    1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

    volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
    volver la comida izbruhati jed
    volver de espaldas na rame dati
    volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
    eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
    volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
    volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
    volver mal por mal vračati zlo za zlo
    volver tonto poneumniti
    volver un vestido obrniti obleko
    no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

    2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

    volver atrás vrniti se, obrniti se
    al volver na povratnem potovanju
    a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
    volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
    le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
    vuelvo volando ta hip se vrnem
    volver a casa vrniti se domov
    volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
    volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
    volver a decir ponoviti
    ¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
    volver a empezar zopet, znova začeti
    volver a ver zopet videti
    volver a traer nazaj prinesti
    hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
    volver de hablar con pravkar govoriti z
    volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
    volver en su acuerdo zopet k sebi priti
    volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
    volver por alg. zavzeti se za koga
    volver sobre pokazati na; vrniti se na
    volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
    volver sobre el asunto vrniti se na stvar
    volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
    volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
    volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
    volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
    volverse loco znoreti, nor postati
    volverse loco buscando kot nor iskati
    es para volverse loco človek bi znorel
    volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
    volverse a casar spet se poročiti
    todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
    me he vuelto a dormir spet sem zaspal
  • vprašánje pregunta f ; gram interrogación f ; (sporno vprašanje, problem) cuestión f , problema m

    aktualno vprašanje cuestión actual, cuestión de actualidad
    odprto vprašanje cuestión indecisa, cuestión para decidir
    socialno vprašanje cuestión social
    viseče vprašanje cuestión pendiente
    na vprašanje a la pregunta
    (to) je vprašanje časa es cuestión de tiempo
    to je drugo vprašanje eso es otra cuestión
    o tem ni vprašanja eso está fuera de duda
    je še vprašanje, če ... (ozir. ali) ... falta saber si..., está por decidir si...
    nastane vprašanje, če ... se plantea la cuestión de si...
    obravnavati (rešiti) vprašanje tratar (resolver) una cuestión
    obsuti z vprašanji asediar a preguntas
    odgovoriti na vprašanje responder a una pregunta
    staviti vprašanje hacer (ali poner) una pregunta; plantear una cuestión
    vključiti vprašanje v dnevni red incluir una cuestión en la orden del día
    smešno, neumno vprašanje! ¡vaya una pregunta!, ¡qué pregunta!
    kakršno vprašanje, takšen odgovor cuál la preguuta, tal la respuesta