Franja

Zadetki iskanja

  • librado

    salir bien librado poceni jo odnesti
    asi saldré mejor librado tako bolje odrežem
    librado m trg trasat
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • mejoría ženski spol izboljšanje, olajšanje

    experimentar mejoría bolje se počutiti (bolnik)
  • menear sem in tja premikati, tresti, mešati

    menear la cabeza (de un lado a otro) zmajati z glavo
    menear la cabeza afirmativamente prikimati
    menear la cola mahati z repom
    peor es meneallo bolje je, ne se tega dotikati
    menearse premikati se, ganiti se; hiteti, podvizati se
    el diente se menea zob se maje
  • nikóli nunca; jamás

    nikoli več nunca más
    sveti Nikoli Calendas f pl griegas
    odložiti na sv. Nikoli aplazar (ali remitir) para las Calendas griegas
    bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca
  • obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

    obračati se volverse; cambiar de dirección
    obračati se na bolje mejorar
    obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
    obračati se na koga recurrir a alg
    obračati na smešno stran poner en ridículo
    obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
    človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
    ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!
  • obrníti volver; dar vuelta a

    obrniti list volver la hoja
    obrniti komu hrbet volver la espalda a alg
    obrniti obleko volver un vestido
    obrniti vse na glavo (fig) volver lo de arriba abajo
    narobe obrniti volver a revés, volver de arriba abajo
    obrniti pogovor na hacer caer la conversación sobre
    obrniti pozornost na dirigir la atención a
    obrniti pogled proti nebu volver la mirada al cielo
    obrniti v neko smer volver hacia una dirección
    obrniti (se) proti vetru (o ladji) fachear
    obrniti se (z vozom) dar vuelta
    aero, avto virar, dar un viraje
    obrniti se nazaj volver (para atrás)
    obrniti se na koga dirigirse a alg
    obrniti se na občinstvo volverse al público
    obrniti se h komu (za pomoč) acudir a alg
    reka se obrne na levo el río vuelve hacia la izquierda
    obrniti se na desno (na levo) volverse a la derecha (a la izquierda)
    obrniti se proti komu volverse contra alg
    obrniti se na bolje mejorarse
    obrniti se na ...(v oglasih ipd.) dirigirse a...
    prosimo, obrniti! ¡al dorso!, ¡a la vuelta!, ¡vuelva usted la hoja! (le v krajšavi: v. U. l. h.)
  • pájaro moški spol ptič; premetenec

    pájaro bobo pingvin
    pájaro carpintero žolna
    pájaro de cuenta lopov, (eleganten) pustolovski slepar
    pájaro gordo (fig) »velika živina«, ugledna oseba
    pájaro mosca kolibri
    pájaro niño pingvin; pitana gos
    más vale pájaro en mano que buitre volando bolje vrabec v roki kot golob na strehi
    matar dos pájaros de un tiro ubiti dve muhi z enim udarcem
    tener la cabeza a (ali llena de) pájaros biti vetrnjak
  • pózno tarde

    pozno ponoči a altas horas de la noche
    pozno v noč hasta muy entrada la noche
    priti (pre)pozno llegar (demasiado) tarde
    vstajati pozno levantarse tarde
    pozno je es tarde
    pozno postaja se hace (ali se está haciendo) tarde
    kako pozno je? ¿qué hora es?
    bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca
  • preferible kar zasluži prednost, prednosten

    es preferible callar bolje je molčati
    es preferible a la fruta boljše je kot sadje
    me es preferible imam rajši
  • prepréčiti prevenir; impedir ; (nevarnost, škodo tudi) precaver; preservar de

    preprečiti nevarnost prevenir un peligro
    bolje je preprečiti kot lečiti más vale prevenir que curar
  • producto moški spol proizvod, produkt; donos, izkupiček; učinek

    producto acabado gotov izdelek
    producto indígena, producto nacional, producto del país domač izdelek
    producto líquido, producto neto čisti dohodek (donos)
    dar un producto donosen biti
    sacar más producto a la situación položaj bolje izkoristiti
    productos coloniales kolonijalno blago
    productos químicos kemikalije
    productos textiles tekstilno blago
  • rečèn2 dicho

    kot rečeno como ya he dicho, como queda dicho
    odkrito rečeno dicho con franqueza
    bolje rečeno (por) mejor dicho
    mimogrede rečeno dicho sea de paso
    s tem ni rečeno, da ... eso no quiere decir que...
    rečeno, - storjeno dicho y hecho
    lahkó rečeno! eso es fácil de decir
    laže rečeno kot storjeno es más fácil decirlo que hacerlo
    s tem je vse rečeno con eso está dicho todo
  • rôka mano f ; (do rame) brazo m

    roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
    roka! (nogomet) ¡mano!
    roke kvišku! ¡manos arriba!
    od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
    roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
    z mojstrsko roko de mano maestra
    z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
    z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
    (na)pisan z roko escrito a mano
    s polnimi rokami a manos llenas
    (osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
    pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
    iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
    politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
    železna roka mano f de hierro
    z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
    stisk rok(e) apretón m de mano(s)
    on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
    to je v božjih rokah Dios dirá
    brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
    to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
    biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
    za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
    dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
    imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
    imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
    imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
    imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
    imeti srečno roko tener buena mano
    imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
    imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
    imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
    iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
    dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
    izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
    nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    pasti v slabe roke caer en malas manos
    položiti roko na koga poner a alg la mano encima
    prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
    prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
    pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
    priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
    dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
    stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
    umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
    viti roke retorcerse las manos
    vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
    živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
    živeti iz rok v usta vivir al día
    roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes
  • tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

    tanto cuanto toliko kot
    tanto más toliko bolj
    con tanto mayor rapidez toliko hitreje
    tanto mejor toliko bolje
    tanto menos toliko manj
    ¡tanto monta! je enako!
    con tanto que če le
    dos veces tanto dvakrat toliko
    en(tre) tanto med tem
    en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
    en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
    ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
    querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
    de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
    ¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
    tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
    ¡esté V. al tanto! pazite!
    ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel
  • tarde kasno, pozno, z zamudo

    tarde o temprano prej ali slej
    de tarde en tarde od časa do časa, včasih
    (todo) lo más tarde najkasneje
    muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
    para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
    hacer tarde zakasnili se, pozno priti
    se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
    se me hace muy tarde zelo se mi mudi
    haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
    más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli
  • tem tanto

    tem manj tanto menos
    tem boljši, tem bolje tanto mejor
    čim več, tem bolje cuanto más, tanto mejor
  • tóliko tanto

    dvakrat toliko dos veces tanto
    še enkrat toliko otro tanto; el doble
    toliko kot tanto cuanto
    toliko bolj tanto más
    toliko hitreje con tanto mayor rapidez
    toliko bolje tanto mejor
    toliko manj (več) tanto menos (más)
    toliko je pretrpel ha sufrido tanto y tanto
    dal bom prav toliko yo daré otro tanto
  • toma ženski spol odvzem; (za)vzetje; doza, odmerek (zdravila)

    toma de partido nagibanje na kako stran, zavzemanje za; sklep
    toma por asalto zavzetje z naskokom
    toma de posesión prevzem v posest
    una toma de rapé ščepec njuhanca
    toma de tierra (el) ozemljitev; pristanek (letala)
    más vale una toma que dos te daré bolje drži ga kot lovi ga
  • valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

    valer un dineral stati ogromno denarja
    valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
    valer por dos veljati za dva
    valer mucho veliko vreden biti
    eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
    valer el precio biti vreden svoje cene
    hacer valer uveljaviti
    más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
    ¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
    ¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
    aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
    ¡eso no vale! tako ne gre!
    ¡vale! zdravstvuj!
    ¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
    valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
    eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
    tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
    no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
    no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
    valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
    valerse de alg. zateči se h komu
    ¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
    valerse de astucia uporabiti zvijačo
    valiéndose de amenazas z grožnjami
    valerse de un derecho uporabiti pravico
    valerse de todos los medios vse sile napeti
    valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva