librado
salir bien librado poceni jo odnesti
asi saldré mejor librado tako bolje odrežem
librado m trg trasat
Zadetki iskanja
- más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in
más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)! - mejoría ženski spol izboljšanje, olajšanje
experimentar mejoría bolje se počutiti (bolnik) - menear sem in tja premikati, tresti, mešati
menear la cabeza (de un lado a otro) zmajati z glavo
menear la cabeza afirmativamente prikimati
menear la cola mahati z repom
peor es meneallo bolje je, ne se tega dotikati
menearse premikati se, ganiti se; hiteti, podvizati se
el diente se menea zob se maje - nikóli nunca; jamás
nikoli več nunca más
sveti Nikoli Calendas f pl griegas
odložiti na sv. Nikoli aplazar (ali remitir) para las Calendas griegas
bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca - obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar
obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie! - obrníti volver; dar vuelta a
obrniti list volver la hoja
obrniti komu hrbet volver la espalda a alg
obrniti obleko volver un vestido
obrniti vse na glavo (fig) volver lo de arriba abajo
narobe obrniti volver a revés, volver de arriba abajo
obrniti pogovor na hacer caer la conversación sobre
obrniti pozornost na dirigir la atención a
obrniti pogled proti nebu volver la mirada al cielo
obrniti v neko smer volver hacia una dirección
obrniti (se) proti vetru (o ladji) fachear
obrniti se (z vozom) dar vuelta
aero, avto virar, dar un viraje
obrniti se nazaj volver (para atrás)
obrniti se na koga dirigirse a alg
obrniti se na občinstvo volverse al público
obrniti se h komu (za pomoč) acudir a alg
reka se obrne na levo el río vuelve hacia la izquierda
obrniti se na desno (na levo) volverse a la derecha (a la izquierda)
obrniti se proti komu volverse contra alg
obrniti se na bolje mejorarse
obrniti se na ...(v oglasih ipd.) dirigirse a...
prosimo, obrniti! ¡al dorso!, ¡a la vuelta!, ¡vuelva usted la hoja! (le v krajšavi: v. U. l. h.) - pájaro moški spol ptič; premetenec
pájaro bobo pingvin
pájaro carpintero žolna
pájaro de cuenta lopov, (eleganten) pustolovski slepar
pájaro gordo (fig) »velika živina«, ugledna oseba
pájaro mosca kolibri
pájaro niño pingvin; pitana gos
más vale pájaro en mano que buitre volando bolje vrabec v roki kot golob na strehi
matar dos pájaros de un tiro ubiti dve muhi z enim udarcem
tener la cabeza a (ali llena de) pájaros biti vetrnjak - pózno tarde
pozno ponoči a altas horas de la noche
pozno v noč hasta muy entrada la noche
priti (pre)pozno llegar (demasiado) tarde
vstajati pozno levantarse tarde
pozno je es tarde
pozno postaja se hace (ali se está haciendo) tarde
kako pozno je? ¿qué hora es?
bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca - preferible kar zasluži prednost, prednosten
es preferible callar bolje je molčati
es preferible a la fruta boljše je kot sadje
me es preferible imam rajši - prepréčiti prevenir; impedir ; (nevarnost, škodo tudi) precaver; preservar de
preprečiti nevarnost prevenir un peligro
bolje je preprečiti kot lečiti más vale prevenir que curar - producto moški spol proizvod, produkt; donos, izkupiček; učinek
producto acabado gotov izdelek
producto indígena, producto nacional, producto del país domač izdelek
producto líquido, producto neto čisti dohodek (donos)
dar un producto donosen biti
sacar más producto a la situación položaj bolje izkoristiti
productos coloniales kolonijalno blago
productos químicos kemikalije
productos textiles tekstilno blago - rečèn2 dicho
kot rečeno como ya he dicho, como queda dicho
odkrito rečeno dicho con franqueza
bolje rečeno (por) mejor dicho
mimogrede rečeno dicho sea de paso
s tem ni rečeno, da ... eso no quiere decir que...
rečeno, - storjeno dicho y hecho
lahkó rečeno! eso es fácil de decir
laže rečeno kot storjeno es más fácil decirlo que hacerlo
s tem je vse rečeno con eso está dicho todo - rôka mano f ; (do rame) brazo m
roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes - tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako
tanto cuanto toliko kot
tanto más toliko bolj
con tanto mayor rapidez toliko hitreje
tanto mejor toliko bolje
tanto menos toliko manj
¡tanto monta! je enako!
con tanto que če le
dos veces tanto dvakrat toliko
en(tre) tanto med tem
en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
¡esté V. al tanto! pazite!
ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel - tarde kasno, pozno, z zamudo
tarde o temprano prej ali slej
de tarde en tarde od časa do časa, včasih
(todo) lo más tarde najkasneje
muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
hacer tarde zakasnili se, pozno priti
se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
se me hace muy tarde zelo se mi mudi
haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli - tem tanto
tem manj tanto menos
tem boljši, tem bolje tanto mejor
čim več, tem bolje cuanto más, tanto mejor - tóliko tanto
dvakrat toliko dos veces tanto
še enkrat toliko otro tanto; el doble
toliko kot tanto cuanto
toliko bolj tanto más
toliko hitreje con tanto mayor rapidez
toliko bolje tanto mejor
toliko manj (več) tanto menos (más)
toliko je pretrpel ha sufrido tanto y tanto
dal bom prav toliko yo daré otro tanto - toma ženski spol odvzem; (za)vzetje; doza, odmerek (zdravila)
toma de partido nagibanje na kako stran, zavzemanje za; sklep
toma por asalto zavzetje z naskokom
toma de posesión prevzem v posest
una toma de rapé ščepec njuhanca
toma de tierra (el) ozemljitev; pristanek (letala)
más vale una toma que dos te daré bolje drži ga kot lovi ga - valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti
valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva