Franja

Zadetki iskanja

  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • león moški spol lev; mravljinčar; Čile puma

    león marino morski lev
    parte de(l) león levji delež
    diente de león (rast) regrat
    no es tan bravo (fiero) el león como le pintan lev ni tako divji, kot ga slikajo
  • lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

    lep kot kip de belleza escultural
    lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
    lepa priložnost una magnífica ocasión
    lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
    lepi spol el bello sexo
    lepe umetnosti las bellas artes
    lepo vreme je hace buen tiempo
    lepa vsota (fam) una bonita suma
    lepa hvala! ¡muchas gracias!
    na lepem de improviso, de repente
    z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
    zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
    to je lepo od tebe eres muy amable
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!
  • ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

    la ley antigua Mojzesova postava
    ley civil civilno pravo
    ley del embudo zakon samovolje
    ley del encaje samovoljen sodniški izrek
    ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
    ley de imprenta tiskovni zakon
    ley de Lynch linčanje
    ley marcial nagla sodba
    ley penal kazenski zakon
    ley social zakon o društvih
    la ley vigente veljavno pravo
    bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
    chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
    contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
    cumplir la ley ravnati se po zakonu
    estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
    eludir la ley zakon obiti
    guardar ley a alg. komu zvest ostati
    hacer ley veljati kot norma
    poner la ley imeti velik vpliv
    no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
    a la ley dolžno, pristojno
    a ley de caballero na častno besedo
    a toda ley vsekakor
    de ley zakonit(o)
    leyes pl študij prava, zbirka zakonov
    estudiar leyes pravo študirati
    hombre de leyes pravnik
    hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
    la necesidad carece de ley sila kola lomi
  • lirón moški spol polh; zaspanec

    dormir como un lirón spati kot polh
  • lístje follaje m ; hojas f pl ; fronda f

    kot listja in trave (una) legión
  • líti (kovino, steklo) fundir

    lije kot iz škafa está lloviendo a cántaros (ali a mares)
  • ljúb querido; amado

    komu na ljubo por amor a alg
    ves ljubi dan todo el santo día
    vam na ljubo para complacerle a usted
    zaradi ljubega miru para tener paz
    napravite, kot vam je ljubo haga usted lo que sea de su agrado
    meni na ljubo por amor de mí
  • llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

    llegar tarde zakasniti se
    llegar a tiempo pravočasno dospeti
    el tren llega con retraso vlak ima zamudo
    si alcanza no llega komaj zadostuje
    ir a llegar por iti po (koga)
    llegar hasta segati do, trajati do
    llegar al alma do srca iti (segati)
    llegar al fin iti h koncu
    llegar a la cumbre vrh doseči
    llegar a los postres (fig) prepozno priti
    no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
    no llega a los 5 años ni še 5 let star
    no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
    el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
    llegar a entender končno razumeti
    llegar a saber zvedeti
    llegar a realizar (končno) uresničiti
    por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
    si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
    llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
    llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
    llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
    llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
    llegarse a las manos spopasti se
    los géneros llegados dospelo blago
    llegar a ser postati
    llegar a ser rico obogateti
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • llover [-ue-] deževati

    llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
    llover sobra mojado priti udarec za udarcem
    me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
    como llovido (del cielo) kot z neba padel
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

    lobo marino tjulenj
    lobo de mar skušen mornar
    coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
    de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
    encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
    tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
    ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
    como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
    trabajar como un lobo garati kot črna živina
    quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti
  • lumbre ženski spol ogenj, žerjavica, plamen; luč, svetloba; strešno okno; sijaj, blesk; jasnost; pojasnilo; prosvetljenstvo

    piedra de lumbre kresilni kamen
    al amor de la lumbre pri peči
    ni por lumbre še v sanjah ne
    dar lumbre dati ogenj (kadilcu)
    es la lumbre de mis ojos ljubim ga kot zenico svojega očesa
    echar lumbre ogenj sipati
    pedir lumbre prositi za ogenj (kadilec)
    sin dar más lumbres brez nadaljnjih pojasnil
  • máčka gata f

    divja mačka gato m montés
    morska mačka macaco m
    igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
    hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
    živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
    če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten
  • màk bot adormidera f

    divji mak amapola f
    (bolj) rdeč kot mak (más) rojo que una amapola
    makovo olje, seme semilla f (ali granos m pl) de adormidera
    makov cvet flor de adormidera
  • manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

    manera de decír izražanje
    a la manera na način
    a manera de po načinu, kot
    a mi manera de ver po mojem naziranju
    de manera que tako da; da bi
    de buena manera spodobno, dostojno
    de otra manera sicer, drugače
    de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
    de ninguna manera, en manera alguna nikakor
    en gran manera v veliki meri
    esa no es la manera de obrar takó se ne dela
    no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
    sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
    acabar de mala manera slabo končati
    maneras pl manire, vedenje
    de todas maneras vsekakor, na vsak način
  • mar moški spol (ženski spol) morje; kipenje, butanje valov

    mar alta plima
    en alta mar na odprtem morju
    mar baja oseka
    mar gruesa viharno morje
    mar picada razburkano, viharno morje
    la mar de gente velika množica ljudi
    tiene la mar de disgustos ima številne neprijetnosti
    me gusta una (ali la) mar strašno mi je všeč
    lleno de mar a mar nabito poln
    por mar po morju, po morski poti
    hacerse a la mar odpluti (na morje)
    llevar agua al mar vodo v Savo nositi
    a mares bogato, obilno, močno
    llueve a mares lije kot iz škafa
  • marcha ženski spol pohod, marš; odhod; hod, hoja; koračnica

    marcha forzada brzi pohod
    marcha fúnebre žalna koračnica
    marcha militar vojaška koračnica
    marcha del proyectil pot izstrelka
    marcha torera koračnica bikoborcev
    marcha en vacío (meh) prazni tek
    abrir la marcha iti na čelu (pohoda)
    estar en (buena) marcha biti v dobrem teku, biti v razmahu
    poner en marcha v tek spraviti
    ir a una marcha loca kot blazen dirjati
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!