Franja

Zadetki iskanja

  • manual ročni; lahko izvedljiv; priljuden, pohleven

    trabajo manual ročno delo
    manual m priročnik, dnevnik, beležnica
    manual del buen tono priročnik o bontonu (lepem vedenju)
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • matrík(ul)a matrícula f

    vpisati v matrik(ul)o matricular; registrar
  • mayor moški spol predstojnik, šef pisarne; major

    mayor de edad odrasla, polnoletna oseba
    mayor general generalmajor
    mayores pl predniki
    eso nunca se sabrá a mayores o tem ne bomo nikoli na jasnem
    pasar a mayores zapleten biti
  • meníti opinar; estimar; ser de parecer ; (misliti) pensar, creer

    kaj menite o tem? ¿qué quiere usted decir con eso?
    meniti se (pogovarjati se) conversar (ali hablar) (s kom con alg)
    ne menim se za to no me importa eso
    (ne) meniti se za kaj (no) preocuparse de a/c
  • mesa ženski spol miza; hrana, oskrba; (visoka) planota; stopniščni presledek

    mesa andante, mesa parlante premikanje (trkanje) mize (spiritizem)
    mesa catalana bogato obložena miza
    mesa de(l) comedor jedilna miza
    mesa de charnela(s) sklopna miza
    mesa escritorio, mesa de despacho pisalna miza
    mesa extensible raztegljiva miza
    -ministro delovna (pisalna) miza
    mesa de noche nočna miza
    mesa plegable zložljiva miza
    mesa puesta pogrnjena miza
    mesa rodante (Am) tekoči trak
    vino de mesa namizno vino
    cubrir la mesa prinesti jedila na mizo
    alzar (quitar, levantar) la mesa pospraviti mizo
    poner la mesa pogrniti mizo
    a mesa puesta brez truda in dela; o pravem času
    sentarse a la mesa za mizo sesti
    comer en mesa jesti pri skupni mizi za goste
  • mèzda (delavska) salario m

    znižanje, povišanje mezd reducción f, aumento m de salarios
    sporazum o mezdah acuerdo m sobre salarios
  • mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

    misliti si figurarse, imaginarse
    pri sebi misliti pensar para sí
    misliti na pensar en
    mislim, da creo que sí
    dati misliti dar que pensar
    na to ni misliti en eso no hay que pensar
    to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
    to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
    kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
    niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
    mislite na to! ¡piénselo usted bien!
    kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
    to mislim napraviti pienso hacerlo
    kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
    slabo misliti o kom pensar mal de alg
    kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
    to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
    s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
    tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
    še misliti ni! ¡ni por pienso!
  • mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

    logično mišljenje razonamiento m
    po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
    javno mišljenje la opinión pública
    kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
    mišljenja so deljena hay división de opiniones
    sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
    biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
    biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
    nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
    imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
    (pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg
  • m/m kratica más o menos; milímetros
  • mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

    javno mnenje la opinón pública
    vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
    po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
    kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
    mnenja sem, da ... opino que...
    nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
    mnenja so dejena hay división de opiniones
    samó on je takega mnenja sólo él opina así
    biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
    imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
    izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
    odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
    potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
    spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
    imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
    ustvariti si mnenje formarse una opinión
    biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
    mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
    biti drugačnega mnenja ser de otra opinión
  • mobilizácija movilización f

    ukaz o mobilizaciji orden f de movilización
  • móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

    moč navade fuerza de la costumbre
    z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
    po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
    s polno močjo (o ladji) a toda máquina
    z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
    z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
    čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
    delovna moč mano f de obra; personal m
    konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
    motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
    davčna moč capacidad f contributiva
    kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
    gonilna moč (teh) fuerza motriz
    moška moč fuerza viril; virilidad f
    moralna moč virtud f
    moč volje fuerza de voluntad
    obrambna moč fuerza defensiva
    orjaška moč fuerza hercúlea
    prebojna moč fuerza de percusión
    telesna moč fuerza física
    učna moč maestro m, profesor m
    udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
    ustvarjalna moč fuerza creativa
    vlečna moč fuerza de tracción
    zdravilna moč virtud f curativa
    moč usode la fuerza del sino
    biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
    to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
    biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
    kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
    napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
    priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
    preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
    zbirati moči hacer acopio de fuerzas
    napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance
  • molčáti callar(se); guardar silencio

    molčati o čem callar a/c
    molči! ¡calla (ali cállate) la boca!
    molčati kot grob callar(se) como un muerto
    kdor molči, soglaša quien calla, otorga
    molčati je zlato el silencio es oro; fam en boca cerrada no entran moscas
  • motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv

    con motivo de zaradi, glede
    con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
    de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
    por este motivo iz tega razloga
    por cuyo motivo zaradi česar
    sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
    carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
    dar motivo (a) dati povod (za)
    alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
    por los motivos expuestos navedenih razlogov
  • muy zelo

    muy enfermo težko bolan
    muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
    muy otro čisto drugače
    muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
    muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
    muy a tiempo še o pravem času
    el muy tuno velik lopov
    toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
    es muy de V. na uslugo Vam je
    no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
    Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
    muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)
  • nágniti inclinar; bajar

    nagniti se inclinarse
    nagniti se na stran inclinarse hacia un lado, (o ladji) dar de banda
  • naježíti (lase) erizar

    naježiti se (o laseh) erizarse
  • narásti crecer; aumentarse ; (voda) subir, crecer ; (cene) subir

    narasti na (o vsoti) elevarse a
    narasti v teži (v vrednosti) aumentar de peso (de valor)
  • náuk doctrina f ; lección f ; (pouk) instrucción f

    kriv(i) nauk doctrina falsa (ali errónea)
    nauk o razvoju (biol) teoría f de la evolución
    naj ti bo to za nauk que esto te sirva de lección