manual ročni; lahko izvedljiv; priljuden, pohleven
trabajo manual ročno delo
manual m priročnik, dnevnik, beležnica
manual del buen tono priročnik o bontonu (lepem vedenju)
Zadetki iskanja
- más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in
más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)! - matrík(ul)a matrícula f
vpisati v matrik(ul)o matricular; registrar - mayor moški spol predstojnik, šef pisarne; major
mayor de edad odrasla, polnoletna oseba
mayor general generalmajor
mayores pl predniki
eso nunca se sabrá a mayores o tem ne bomo nikoli na jasnem
pasar a mayores zapleten biti - meníti opinar; estimar; ser de parecer ; (misliti) pensar, creer
kaj menite o tem? ¿qué quiere usted decir con eso?
meniti se (pogovarjati se) conversar (ali hablar) (s kom con alg)
ne menim se za to no me importa eso
(ne) meniti se za kaj (no) preocuparse de a/c - mesa ženski spol miza; hrana, oskrba; (visoka) planota; stopniščni presledek
mesa andante, mesa parlante premikanje (trkanje) mize (spiritizem)
mesa catalana bogato obložena miza
mesa de(l) comedor jedilna miza
mesa de charnela(s) sklopna miza
mesa escritorio, mesa de despacho pisalna miza
mesa extensible raztegljiva miza
-ministro delovna (pisalna) miza
mesa de noche nočna miza
mesa plegable zložljiva miza
mesa puesta pogrnjena miza
mesa rodante (Am) tekoči trak
vino de mesa namizno vino
cubrir la mesa prinesti jedila na mizo
alzar (quitar, levantar) la mesa pospraviti mizo
poner la mesa pogrniti mizo
a mesa puesta brez truda in dela; o pravem času
sentarse a la mesa za mizo sesti
comer en mesa jesti pri skupni mizi za goste - mèzda (delavska) salario m
znižanje, povišanje mezd reducción f, aumento m de salarios
sporazum o mezdah acuerdo m sobre salarios - mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse
misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso! - mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f
logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg - m/m kratica más o menos; milímetros
- mnênje opinión f ; parecer m ; idea f
javno mnenje la opinón pública
vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
mnenja sem, da ... opino que...
nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
mnenja so dejena hay división de opiniones
samó on je takega mnenja sólo él opina así
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
biti drugačnega mnenja ser de otra opinión - mobilizácija movilización f
ukaz o mobilizaciji orden f de movilización - móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m
moč navade fuerza de la costumbre
z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
s polno močjo (o ladji) a toda máquina
z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
delovna moč mano f de obra; personal m
konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
davčna moč capacidad f contributiva
kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
gonilna moč (teh) fuerza motriz
moška moč fuerza viril; virilidad f
moralna moč virtud f
moč volje fuerza de voluntad
obrambna moč fuerza defensiva
orjaška moč fuerza hercúlea
prebojna moč fuerza de percusión
telesna moč fuerza física
učna moč maestro m, profesor m
udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
ustvarjalna moč fuerza creativa
vlečna moč fuerza de tracción
zdravilna moč virtud f curativa
moč usode la fuerza del sino
biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
zbirati moči hacer acopio de fuerzas
napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance - molčáti callar(se); guardar silencio
molčati o čem callar a/c
molči! ¡calla (ali cállate) la boca!
molčati kot grob callar(se) como un muerto
kdor molči, soglaša quien calla, otorga
molčati je zlato el silencio es oro; fam en boca cerrada no entran moscas - motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv
con motivo de zaradi, glede
con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
por este motivo iz tega razloga
por cuyo motivo zaradi česar
sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
dar motivo (a) dati povod (za)
alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
por los motivos expuestos navedenih razlogov - muy zelo
muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu) - nágniti inclinar; bajar
nagniti se inclinarse
nagniti se na stran inclinarse hacia un lado, (o ladji) dar de banda - naježíti (lase) erizar
naježiti se (o laseh) erizarse - narásti crecer; aumentarse ; (voda) subir, crecer ; (cene) subir
narasti na (o vsoti) elevarse a
narasti v teži (v vrednosti) aumentar de peso (de valor) - náuk doctrina f ; lección f ; (pouk) instrucción f
kriv(i) nauk doctrina falsa (ali errónea)
nauk o razvoju (biol) teoría f de la evolución
naj ti bo to za nauk que esto te sirva de lección