lagrimón moški spol
llorar a lagrimónes topiti se v (debelih) solzah
Zadetki iskanja
- láhen ligero; dulce; suave
lahno se dotakniti tocar ligeramente - lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti
lanzar al agua splaviti (ladjo)
lanzar un grito zavpiti, zakričati
lanzar una noticia lansirati vesti
lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
se lanzó a gritar zakričal je
lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
lanzarse a la pelea v boj planiti - largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren
largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan - lás cabello m ; pelo m
lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo - lavar umiti, (o)prati, pomiti; očistiti; pobeliti
lavar la cara a alg. koga hinavsko hvaliti, komu kaditi
lavar con tinta china tuširati
dar a lavar, hacer lavar dati v perilo
me lavo las manos umijem si roke v nedolžnosti
lavarse umiti se - lè (samó) sólo, solamente; no más; sencillamente
ne le ... ampak tudi no sólo... sino también
le iz nečimernosti por pura vanidad
le pojdi! ¡pués vete!; ¡vete si quieres!
le on sólo él; nadie sino él
le on ne excepto él; (todos) menos él
če le con tal que (subj)
kolikor le morem todo lo que yo pueda
to le predobro vem demasiado lo sé
imam le še 100 peset no tengo más que cien pesetas - leche ženski spol mleko; prvi pouk v kaki umetnosti
leche adulterada ponarejeno mleko
leche agria kislo ml.
leche aguada z vodo mešano ml.
leche condensada kondenzirano ml.
leche desnatada, leche descremada posneto ml.
leche esterilizada sterilizirano ml.
leche hervida zavreto ml.
leche pasteurizada pasterizirano ml.
leche de yegua kobilje ml.
ama de leche dojilja
cochinillo de leche odojek, mlad prašiček
diente de leche mlečen zob
hermano de leche brat po mleku, sodojenec
como una leche mehek
estar de mala leche slabe volje biti
tiene la leche en los labios se mu še mleko zob drži
¡leche! gromska strela! - léčiti curar (od de) , sanar ; (odpomoči) remediar
lečiti se curarse - legitimar za zakonito proglasiti, pozakoniti (otroka); upravičiti, da(ja)ti pravico
legitimarse legitimirati se - legitimírati legitimar
legitimirati se legitimarse; acreditar la personalidad - legua ženski spol španska milja (5,572 km)
legua argentina argentinska milja (5,196 km)
legua marítima, legua marina morska milja
a la legua se le conoce že od daleč se mu vidi
tragar leguas v močnem diru teči (konj)
no hay mefor en diez leguas a la redonda daleč okrog ni boljšega
¡ni con cien leguas! še v sanjah ne! - lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj
lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane - lépšati embellecer; hermosear
lepšati se embellecerse; hermosearse - léstev, léstva escalera f (de madera); escala f
lestev iz vrvi escala de cuerda
naskakovalna lestev escala de asalto
požarna lestev escala de bomberos
reševalna lestev escala de salvamento
postaviti lestev ob zid apoyar una escalera contra una pared
povzpeti se po lestvi subir por una escalera - lévi, léva, lévo izquierdo
na levi, na levo a la izquierda; a mano izquierda; por la izquierda
z leve na desno de izquierda a derecha
leva roka la (mano) izquierda
leva stran el lado izquierdo
leva stran ladje babor m
na levo krog! ¡vuelta a la izquierda!
držati se leve llevar la izquierda
prehitevati po levi pasar (ali adelantar) por la izquierda
voziti po levi conducir por la izquierda
zaviti na levo torcer (ali doblar) a la izquierda - levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)
levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti - ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)
la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi - ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)
ležati v agoniji estar en la agonía
ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
leži v globokem spanju está profundamente dormido
na dlani leži es evidente
Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de... - libertar osvoboditi, oprostiti; obvarovati, rešiti pred
libertar de la pena rešiti pred kaznijo
libertarse rešiti se, znebiti se, odkrižati se
libertarse del peligro nevarnosti uiti