Franja

Zadetki iskanja

  • matahierba

    a matahierba površno, lahno, rahlo
  • matar ubiti, umoriti, zaklati, ustreliti (divjad); ugasiti, pogasiti, utešiti (žejo); zelo nadlegovati, mučiti; uničiti

    matar la cal apno gasiti
    matar el frío mraz premagati, ogreti se
    matar de gusto a alg. komu nepričakovano veselje napraviti
    matar las horas, matar el tiempo čas ubi(ja)ti
    matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
    matar el sello žigosati znamko (kolek)
    ser el mata la araña de alg. koga zelo nadkriljevati
    matar el sueño spanec premagati
    a mata caballo bežno, površno
    mátalas callando potuhnjenec, hinavec
    estar a matar con alg. biti s kom v hudem sovraštvu
    ¡que me maten! naj me ubijejo za to! (pri zatrjevanju)
    matarse ubiti se, usmrtiti se; poginiti; zgarati se
  • máti madre f

    brez matere sin madre, huérfano de madre
    brezsrčna mati madre desnaturalizada
    krušna mati madre adoptiva
    stara mati abuela f
    pisana mati madrastra f
    morilec, -lka matere matricida m/f
    umor matere matricido m
    kakor mati skrbeti za koga cuidar a alg como una madre; servir de madre a alg
    lenoba je mati vseh pregreh ociosídad es madre de todos los vicios
  • mayor moški spol predstojnik, šef pisarne; major

    mayor de edad odrasla, polnoletna oseba
    mayor general generalmajor
    mayores pl predniki
    eso nunca se sabrá a mayores o tem ne bomo nikoli na jasnem
    pasar a mayores zapleten biti
  • mázati (z mazilom) untar (z de) ; teh lubrificar, lubricar

    mazati z mastjo engrasar
    mazati z oljem aceitar; (umazati) embadurnar; (podkupiti) fam untar la mano a alg; med friccionar con ungüento
  • mazo moški spol kij, bat, tolkač; šop, štrena; okoren človek

    a Dios rogando, y con el mazo dando pomagaj si sam in bog ti bo pomagal
  • mèč espada f

    Damoklejev meč la espada de Dámocles
    dvorezen meč espada de dos filos, fig arma de dos filos
    z ognjem in mečem a sangre y fuego
    zgrabiti za meč poner (ali echar) mano a la espada
    potegniti meč iz nožnice desenvainar la espada
    z golim mečem con la espada desnuda
  • méd, medú1 miel f

    trcan med miel extraída
    okus po medu sabor m a (ali de) miel
    sladkan z medom endulzado con miel
    namazati z medom untar de (ali con) miel
  • medálja medalla f

    druga plat medalje (fig) el reverso de la medalla
    dobiti medaljo ganar una medalla
    odlikovati koga z medaljo condecorar con una medalla a alg
    vsaka medalja ima dve plati no hay medalla sin reverso
  • mediado pol(ovico) pretekel; polovičen

    hasta mediado el dia ves popoldan
    mediada la tarde v poznem popoldnevu
    estar mediado (de) do polovce poln biti
    a mediados de Enero sredi januarja
    hacia mediados de Marzo proti sredini marca
  • medianoche moški spol

    a medianoche opolnoči
  • medida ženski spol mera, merilo, (iz)merjenje; takt; ukrep; premislek, preudarek

    medida agraria, medida de superficie površinska mera
    medida de capacidod votla mera
    medida longitudinal dolžinska mera
    medida métrica metrska mera
    medida rigurosa medida coercitiva prisilen ukrep
    traje a medida obleka po meri
    a medida de po, ustrezno, v smislu
    a medida del deseo po želji
    a medida que v isti meri kot, medtem ko
    en la medida de nuestras fuerzas po naših močeh
    se ha colmado la medida mera je polna
    adoptar una medida poseči po ukrepu
    guardar la medida mero držati, brzdati se
    ajustar las medidas a alg koga na pravo pot pripeljati; posvariti, poučiti
    tomar sus medidas ukreniti, ukrepe napraviti
  • medio polovičen, pol, na pol

    medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
    punto medio središče
    medio hermano polbrat
    media hora pol ure
    una hora y media ura in pol
    media latinidad vulgarna latinščina
    media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
    media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
    media noche polnoč
    era media mañana bilo je sredi dopoldneva
    ¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
    medio tiempo (šp) polčas
    medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
    edad media, media edod srednji vek
    de edad media srednjeveški
    de media edad srednje starosti
    velocidad media srednja (poprečna) hitrost
    dos y medio dva in pol
    por término medio v poprečju, poprečno
    tonto y medio čisto prismojen, neumen
    a medio abrir priprt
    a medio asar pol pečen
    a medio camino na pol pota
    a media luz v polsenci
    a medio vestir na pol oblečen
    a media voz poglasno
    son las tres y media ura je pol štirih
    dar media vuelta obrniti se
    ¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
    dormido a medios na pol speč
  • medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

    medío de cambio menjalno sredstvo
    medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
    en medío de la noche opolnoči
    se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
    de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
    de medío arriba od pasu navzgor
    en este medío v tem, medtem
    en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
    en medío del invierno v največji zimi
    por medío v sredi
    por medío de s pomočjo, s, z
    día medío dia (Am) vsak drugi dan
    meterse en medío posredovati v sporu
    no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
    no hay medío de hacerlo nemogoče je
    quitar de en medío s poti spraviti
    quitarse de en medío s poti iti
    en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
    corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
    medíos de fortuna premoženjske razmere
  • medir [-i-] iz-, od-, pre-meriti

    medir las armas con alg. pomeriti se v orožju s kom
    medir las fuerzas con alg. poskusiti se s kom
    medir las costillas a alg. koga pretepsti
    medir sus palabras dobro pretehtati svoje besede
    medir lo todo por uno rasero z vsem enako ravnati
    medirse brzdati se
  • mejor boljši; višji

    el mejor boljši, najboljši
    lo mejor boljše, najboljše
    el mejor día nekega lepega dne, (na) prvi najboljši dan
    a lo mejor prej kot bi mislil, nenadoma
    pasar a mejor vida umreti
    lo mejor es que... najbolje je, da ...
  • mejor bolje, najbolje; rajši, prej

    mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
    mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
    a lo mejor no venga morda ne pride
    a caal mejor za stavo
    lo mejor posible kar najbolje
    cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
    tanto mejor tem bolje
    ¡mejor! toliko bolje
    estar mejor bolje se počutiti
    está mejor bolje mu gre
    mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
    de mejor en mejor vedno bolje
    lo que mejor le plazca čisto po vaši volji
  • melena ženski spol (levja) griva; lasje na čelu, dolgi lasje; čop las, vihravi lasje

    cortado en melena kratko pristrižen
    cortar a melena srednje ostriči
  • memoria ženski spol spomin; spomenica; spominek; poročilo o seji, izčrpno poročilo

    falta de memoria pozabljivost
    flaco de memoria pozabljiv
    de memoria na pamet
    de memoria de hombre od pamtiveka
    borrarse de la memoria uiti iz spomina
    conservar (retener) en la memoria v spominu obdržati
    hacer memoria de a/c spomniti (se) na kaj
    ya no hay memoria de ello to je že prišlo v pozabo
    se me ha ido de la memoria ušlo mi je iz spomina; pozabil sem na to
    tener en la memoria v spominu imeti
    traer a la memoria v spomin priklicati
    en la memoria de hombres od pamtiveka, kar ljudje pomnijo
    memorias pl spomini, zapiski; znamenitosti
    dar memorias sporočiti pozdrave
    ¡memorias a tu padre! lepo pozdravi očeta!
  • mencionar omeniti, navesti

    dejar de mencionar ne omeniti
    los articulos mencionados (a continuación) (spodaj) navedeni artikli