Franja

Zadetki iskanja

  • desviado

    desviado de različen od
  • detínstvo infancia f ; niñez f

    že od detinstva desde niño
  • detrás zadaj, nazaj; potem; za hrbtom

    estar detrás biti v bližini
    de detrás od zadaj
    ir detrás slediti, zadaj iti
    detrás de zadaj za
    detrás de ti za teboj
  • devorar pogoltniti, (po)žreti

    me devora la impaciencia konec me bo od nestrpnosti
    la fiebre le devora vročina ga kuha
  • día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

    día de abstinencia postni dan
    día aciago nesrečen dan
    día de año nuevo novoletni dan
    día de años rojstni dan
    día de ayuno postni dan
    día de Corpus, día del Señor telovo
    día de descanso dan počitka
    día de entresemana delavnik
    día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
    día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
    el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
    día de huelga zaspani ponedeljek
    el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
    día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
    día lectivo dan šolskega pouka
    el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
    día y noche vedno, neprenehoma
    día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
    día de Reyes sv. Trije kralji
    día del santo god
    el día siguiente naslednji dan
    día de vigilia postni dan
    al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
    antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
    como el día y la noche (različen) kot noč in dan
    ¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
    de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
    orden del día dnevni red
    pan del día sveže pečen kruh
    es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
    dos veces al día dvakrat na dan
    en el día dandanes
    en su día o pravem času; svoje dni
    entre día čez dan
    el otro día oni dan, nedavno
    ¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
    hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
    (al) otro día naslednji dan
    mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
    día por día vsak dan, dan za dnem
    por día, al día enkrat na dan
    (todo) el santo día ves ljubi božji dan
    un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
    ¿es de día? ali je dan?
    es muy de día svetel dan je
    estar al día biti na tekočem
    hace buen día lepo vreme je
    ponerse al día korak držati (s časom)
    virir al día tjavdan živeti
    un día es un día enkrat ni nobenkrat
    días pl dnevi (življenja), rojstni dan
    a días tu pa tam, ne vedno
    a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
    de días že nekaj časa
    hombre de días prileten človek
    en días prileten, v letih
    en pucos días, en cuatro días v kratkem
    ¡no en mis días! nikoli!
    los más de los días skoraj vse dni
    ¡buenos días! dober dan!
    alcanzar en días koga preživeti
    dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
    dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
    tener días biti v Ietih: muhast biti
    yedno días y viniendo s časom; v tem
  • diente moški spol zob; zareza, škrbina

    diente canino, diente angular očnjak (zob)
    diente incisivo sekalec
    diente de juicio modrostni zob
    diente de leche, diente caduco mlečni zob
    diente de león regrat
    diente molar kočnik
    diente postizo umeten zob
    dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
    estar a diente (s) biti zeio lačen
    hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
    meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
    tener buen diente biti dober jedec
    no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
    dientes pl čekani
    risa de dientes hinavski nasmeh
    aguzar los dientes jezik brusiti
    alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
    crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
    echar dientes zobe dobivati (otrok)
    eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
    traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
    a regaña dientes z nevoljo, nerad
  • distar oddaljen biti; različen biti

    el pueblo dista dos horas de camino kraj je oddaljen dve uri hoda
    disto mucho de aprobarlo daleč sem od tega, da bi to odobraval
  • distinción ženski spol razlikovanje, razloček; odličnost, odlika, odlikovanje; zasluga; jasnost

    persona de distinción oseba odličnega stanu
    a distinción de za razliko od, v nasprotju z
    sin distinción ne glede na; na slepo
    hacer distinción razlikovati
  • distinguir [gu/g] razločiti, ločiti; odlikovati

    distinguir de lejos od daleč razločiti (spoznati)
    no distinguir de colores, no distinguir lo blanco de lo negro (fig) biti zelo omejen, biti brez razsodnosti
    distinguirse odlikovati se
  • disuadir odsvetovati, odvrniti (od)

    disuadir a alg. de su propósito odvrniti koga od njegovega naklepa
  • divorcio moški spol ločitev; razveza

    en divorcio con ločen od
  • do

    1. (časovno) a; hasta; para

    do danes hasta hoy, hasta la fecha
    do treh, petih hasta las tres, las cinco
    do konca hasta el fin
    do zdaj hasta ahora
    do zdaj še ne hasta ahora todavía no
    do takrat hasta entonces
    (najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
    do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
    od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
    do pred nekaj leti hasta hace pocos años
    do smrti hasta la muerte
    do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

    2. (krajevno) hasta; a

    do sem, do tu hasta aquí
    do tam, do tja hasta allí
    do kam? ¿hasta dónde?
    do kolen hasta la rodilla
    do Pariza hasta París
    od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
    tri do pet dni de tres a cinco días
    do maksimuma hasta el máximum
    do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
    šteti do 10 contar hasta diez
    mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
    ni mi do tega no me importa nada de eso
  • dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

    čisti dobiček beneficio líquido
    dati dobiček producir ganancia
    doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
    delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
    imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
    deliti dobiček partir la ganancia
    prinesti dobiček rendir beneficio
    prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
    biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
    delež pri dobičku participación f en los beneficios
    delitev dobička reparto m de beneficios
    razdelitev dobička distribución f de beneficios
  • docena ženski spol ducat

    la docena del fraile (šaljivo) 13 kosov
    no entrar docena (con) (fig) razlikovati se od ostalega
  • dólgčas, dolgočásje aburrimiento m

    iz dolgočasja por aburrimiento
    dolgčas mi postaja el tiempo se me hace largo
    preganjati si dolgčas distraerse
    umirati od dolgočasja morirse de aburrimiento
  • donde kjer, kamor

    de donde od koder
    hacia donde, para donde kamor
    de donde diere brezglavo, na slepo
    donde no če ne; v nasprotnem primeru
    voy donde mi amigo grem k prijatelju
    está donde mi hermano je pri mojem bratu
  • ¿dónde? kje? kod?

    ¿de dónde? od kod?
    ¿hacia dónde? kam?
    ¿por dónde se va allá? kako se pride tja?
  • dopís escrito m ; carta f

    uraden dopis oficio m
    prejel sem Vaš dopis z dne 10. t. m. he recibido su carta del 10 del presente
    potrjujemo prejem Vašega cenjenega dopisa od 20 t. g. tenemos el gusto de acusarle recibo de su grata del 20 del presente
  • drevó árbol m

    božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
    drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
    okrasno drevo árbol de adorno
    gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
    gojenje dreves arboricultura f
    cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
    splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
    od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
    jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla
  • drgetajóč temblador; tembloroso; temblequeante

    drgetajoč (drhteč) od strahu tembloroso de miedo