Franja

Zadetki iskanja

  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • las spolník moški spol množina; jih, jim

    (nosotras) las mujeres me ženske
    llevar las de perder imeti neuspeh
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lást propiedad f

    to je moja last eso es de mi propiedad (ali es mío ali me pertenece)
  • lástima ženski spol obžalovanje; neprijetnost, nadloga

    ¡lástima! ¡qué lástima! (kako) škoda!
    ¡lástima de dinero! škoda za denar!
    dar (causar, maver a) lástima usmiljenje zbuditi
    me da lástima žal mi je
    es lástima škoda je
    estar hecho una lástima pomilovanja vredno izgledati, grdo zdelan biti
    por lástima, de lástima iz usmiljenja
  • lavar umiti, (o)prati, pomiti; očistiti; pobeliti

    lavar la cara a alg. koga hinavsko hvaliti, komu kaditi
    lavar con tinta china tuširati
    dar a lavar, hacer lavar dati v perilo
    me lavo las manos umijem si roke v nedolžnosti
    lavarse umiti se
  • lejos daleč, zelo oddaljeno

    (no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
    a lo lejos daleč, v daljavi
    de(sde) lejos iz daljave, od daleč
    lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
    estar lejos oddaljen biti
    estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
    eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
    ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
    ... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.
  • libertad ženski spol svoboda, prostost; neodvisnost, svoboda volje; neprisiljenost, (pre)drznost; upravičenost; pooblastilo

    libertad de conciencia svoboda vesti
    libertad de cultos verska svoboda
    libertad de imprenta tiskovna svoboda
    libertad provisional začasna izpustitev iz zapora
    eso es tomarse demasiada libertad to gre vendarle predaleč
    poner en libertad na prostost spustiti
    tener la libertad drzniti si, dovoliti si
    me tomo la libertad dovoljujem si ...
    libertades pl posebna pravica, prednost; zaupnosti
  • ljubíti querer; amar; tener cariño (ali afecto) a

    ljubiti se amarse, quererse
    nežno ljubiti amar (ali querer) tiernamente; (stvari) tener afición a
    ljubiti se (želeti) desear, querer; (prijati) gustar de
    kakor se vam ljubi como usted guste (quiera)
    napravi, kar se ti ljubi haz lo que te plazca (ali lo que quieras)
    nič se mi ne jubi nada me gusta
  • llenar napolniti; nasititi, nabasati; obsuti z; izpolniti (željo); zadostiti, zadovoljiti; ugajati

    llenar un cometido izpolniti nalogo
    llenar una fórmula, llenar un padrón izpolniti formular
    llenar una necesidad odpomoči nedostatku
    llenar su objeto izvesti svoj naklep
    llenar un vacío, llenar una laguna zamašiti vrzel
    llenar de encargos obsuti z naročili
    eso le llena el ojo to ga zadovoljuje v polni meri
    eso no me llena to mi ne zadostuje
    argumentos que llenan prepričljivi argumenti
    a medio llenar na pol
    llenarse napolniti se, natrpati se; potrpljenje izgubiti
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • llover [-ue-] deževati

    llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
    llover sobra mojado priti udarec za udarcem
    me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
    como llovido (del cielo) kot z neba padel
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • lotíti se empezar, comenzar, principiar

    lotiti se dela ponerse a trabajar, poner en obra
    strah se ga je lotil ha cogido miedo
    strah se me loti me entra miedo
    lotiti se pisanja empezar a escribir
    lotiti se koga arremeter contra alg
  • lúč luz f (tudi fig)

    dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
    večna luč lámpara f del Santísimo
    pri luči con luz
    proti luči a contraluz
    bodi luč! ¡hágase la luz!
    prižgati luč encender (ali hacer) la luz
    pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
    ugasniti luč apagar la luz
    pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
    prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
    stati komu v luči impedir a alg ver
    videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
    zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso
  • maldito zloben, malopriden, preklet

    maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
    valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
    ¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
    le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
    ¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
    ¡maldita sea! prekleto!
    el Maldito zlodej, vrag, hudič
  • malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

    el malo zlodej, vrag, hudič
    es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
    mala inteligencia nesporazum
    mala ventura nesreča, nezgoda
    lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
    lo encuentro malo ne odobravam tega
    ¡malo! (to je) slabo!
    de (muy) mala gana (zelo) nerad
    por la mala, por malas s silo, zgrda
    por malas o por buenas zlepa ali zgrda
    andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
    echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
    estar de malas smolo imeti
    pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
    ponerse malo zboleti
    ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
    tener malos los pies imeti ožuljene noge
    venir de malas neprilično priti
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • mar moški spol (ženski spol) morje; kipenje, butanje valov

    mar alta plima
    en alta mar na odprtem morju
    mar baja oseka
    mar gruesa viharno morje
    mar picada razburkano, viharno morje
    la mar de gente velika množica ljudi
    tiene la mar de disgustos ima številne neprijetnosti
    me gusta una (ali la) mar strašno mi je všeč
    lleno de mar a mar nabito poln
    por mar po morju, po morski poti
    hacerse a la mar odpluti (na morje)
    llevar agua al mar vodo v Savo nositi
    a mares bogato, obilno, močno
    llueve a mares lije kot iz škafa
  • már

    kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
    tega mi ni mar eso no me importa nada
    ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
    biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de