Franja

Zadetki iskanja

  • mánjkati hacer falta; faltar ; (biti odsoten) estar ausente

    manjkati v šoli faltar a clase; manjka nam... necesitamos..., nos hace falta..., carecemos...
    zelo si nam manjkal te hemos echado mucho de menos
    izgovorov mu ni nikoli manjkalo nunca le faltaron pretextos
    malo je manjkalo in ... poco faltó para que... (subj)
    samó še to je manjkalo! ¡sólo faltaba eso!
  • mantener* (glej tener) (trdno) držati, vzdrževati, voditi (pogovor)

    mantener correspondencia con dopisovati si z
    mantener el fuego vzdrževati ogenj
    mantener el precio držati ceno
    mantenerse hraniti se
    mantenerse del aire od zraka živeti
    mantenerse firme en su propósito trdno vztrajati pri svojem sklepu
    mantenerse de legumbres le od zelenjave živeti
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • mejor bolje, najbolje; rajši, prej

    mejor dicho, por mejor decir bolje rečeno, pravzaprav
    mejor que mejor tako je bolje; toliko bolje
    a lo mejor no venga morda ne pride
    a caal mejor za stavo
    lo mejor posible kar najbolje
    cuonto antes mejor čim prej, tem bolje
    tanto mejor tem bolje
    ¡mejor! toliko bolje
    estar mejor bolje se počutiti
    está mejor bolje mu gre
    mejor quiero morir que... rajši umrem, kot da ...
    de mejor en mejor vedno bolje
    lo que mejor le plazca čisto po vaši volji
  • merecer [-zc-] zaslužiti, vreden biti; donašati, prinesti; pridobiti si zasluge, biti zaslužen

    merecer (la) atención zaslužiti pozornost
    no merece la pena ne izplača se, ni vredno truda
    esto le ha merecido una condecoración to mu je prineslo odlikovanje
    no (se) las merece (tj. un servidor) prosim! ni vredno zahvale! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias!)
    dar en que merecer prizadeti trud
    merecer bien de pridobiti si zasluge za
    todavia estó por merecer je še neporočen(a)
  • mérito moški spol zasluga, zaslužnost; vrednost; notranja vsebina

    de mérito omembe vreden
    cuadro de mérito odlična slika, umetnina
    obra de mérito zaslužno dejanje
    dar mérito a dati povod za
    de que se ha hecho mérito zgoraj omenjeno
    hacer méritos uslužnega se izkazati
    eso no le quita mérito to ne zmanjšuje njegovih zaslug (njegove zaslužnosti, vrednosti)
  • mero čist, nemešan; edin, izključen; zgolj, samo

    mero imperio neomejena pravna oblast
    por mera diversión le za zabavo
    es mero juego je le igračkanje
    por el mero hecho de que... iz preprostega dejstva, da ...
  • meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

    meter en la cabeza v glavo vbiti
    meter cizaña povzročiti razprtijo
    meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
    meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
    no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
    meter miedo navdati s strahom
    meter las narices en svoj nos vtikati v
    meter la pata blamirati se
    meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
    meter ruido hrušč delati, razgrajati
    meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
    meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
    meterse en los peligros v nevarnost se podati
    meterse en todo povsod svoj nos imeti
    meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
    meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
    meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
    meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
    meterse fraile postati menih
    meterse soldado nastopiti vojaško službo
    no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla
  • miedo moški spol strah, bojazen

    miedo cerval paničen strah
    miedo a morir strah pred smrtjo
    da miedo verle strašen je videti
    me entra miedo strah se me polasti
    meter miedo (a) navdati s strahom
    tener miedo (a) bati se, imeti strah (pred)
    no le tengo miedo ne bojim se ga
    por miedo de (que + subj) iz strahu pred (da)
  • miente ženski spol misel, premišljanje

    poner (parar) mientes en paziti na
    traer a las mientes spomniti na nekaj
    se le vino a las mientes prišlo mu je na misel
  • míkati atraer; seducir; tentar ; teh cardar

    mika me tengo gana(s) (de)
    to me ne mika no tengo ninguua gana de eso
    delo ga ne mika (él) no tiene ganas de trabajar
    nič ga ne mika nada le gusta
    to me več ne mika se me han quitado las ganas de ello
  • mínimo zelo majhen, majcen

    na le ayuda en lo más mínimo niti najmanj mu to ne pomaga
    mínimo m minimum, najmanjša množina
    mínimo vital eksistenčni minimum
  • mír paz f ; quietud f ; (počivanje) descanso m , med reposo m ; (tišina) calma f

    grožnja za mir amenaza f para la paz
    pipa miru pipa f de paz
    javni mir el orden público
    oborožen (diktiran, preliminaren) mir paz f armada (impuesta, preliminar)
    nočni mir calma f de la noche
    separatni mir paz f por separado
    duševni mir paz f espiritual, tranquilidad f de ánimo
    Nobelova nagrada za mir Premio m Nobel de la Paz
    mir pred viharjem la calma que precede a la tormenta
    svetovni mir paz f mundial
    mir! ¡silencio!, ¡paz!, ¡quietos (todos)!, ¡quieto!
    naj pačiva v miru! ¡descanse en paz!
    v času miru en tiempo(s) de paz
    zaradi miru para tener paz
    sklenitev miru conclusión f de la paz
    nobenega miru ne imeti no tener tranquilidad
    človek nima miru pred njim no le deja a uno tranquilo
    daj mi mir!, pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
    kaliti javni mir perturbar (ali alterar) el orden público
    skleniti mir concluir (ali concertar) la paz
    skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
    prositi za mir solicitar la paz
    živeti v (lepem) miru vivir en (santa) paz
    vzdrževati (motiti, ogrožati, prekršiti, zopet vzpostaviti) mir mantener (turbar, amenazar, violar, restablecer) la paz
  • mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

    mirar atrás nazaj pogledati
    mirar alrededor okoli sebe gledati
    mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
    por lo que mira a mí kar se mene tiče
    mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
    mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
    mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
    mirar por sí na lastno korist gledati
    sin mirar nada brezobzirno
    ¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
    ¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
    ¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
    mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
    mirarse unos a otros začudeno se spogledati
    mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti
  • mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

    asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
    branje misli intuición f del pensamiento
    prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
    svoboda misli libertad f de pensamiento
    žalostne misli pensamientos m pl tristes
    vodilna misel idea f directriz, idea dominante
    osnovna misel idea fundamental
    zatopljen v misli abismado en su meditación
    niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
    baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
    biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
    imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
    gojiti misel abrigar una idea
    prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
    kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
    ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
    prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)
  • mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

    misliti si figurarse, imaginarse
    pri sebi misliti pensar para sí
    misliti na pensar en
    mislim, da creo que sí
    dati misliti dar que pensar
    na to ni misliti en eso no hay que pensar
    to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
    to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
    kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
    niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
    mislite na to! ¡piénselo usted bien!
    kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
    to mislim napraviti pienso hacerlo
    kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
    slabo misliti o kom pensar mal de alg
    kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
    to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
    s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
    tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
    še misliti ni! ¡ni por pienso!
  • mlín molino m

    parni (vodni, na veter) mlin molino de vapor (de agua, de viento)
    ročni mlin za kavo molinillo m de (ali para) café
    valjčni mlin molino de cilindros
    boriti se proti mlinom na veter (fig) luchar contra molinos de viento
    to je voda na njegov mlin (fig) eso es agua para su molino, eso le viene muy a propósito
    napeljati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
  • môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

    more biti puede ser, es posible
    kolikor le morem lo mejor que pueda
    morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
    ne morem več ya no puedo más
    ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
    ne morem nič za to no es colpa mía
    ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
    tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
    storim, kar največ morem hago todo lo posible
  • morcilla ženski spol krvavica, klobasa, pečenica; gledališče ekstemporiranje

    morcilla de higado jetrna klobasa
    ¡que le den con morcilla! to naj komu drugemu natvezi!
  • morder [-ue-] gristi, ugrizniti; razjedati, zbadati, grajati; obrekovati

    morder el freno (fig) požreti (svojo) jezo
    morder el polvo umreti
    le hizo morder el polvo pobil ga je na tla
    morderse las uñas nohte si gristi