Franja

níčla nought; (pri toplomeru) zero, pl zero(e)s; cipher; (ledišče) freezing point, zero; (nepomembna oseba) nonentity; (pri telefoniranju) o

10° pod (nad) níčlo ten degrees below (above) zero
pri 5° pod níčlo at five degrees below zero
termometer je sinoči padel na níčlo the temperature (ali thermometer) fell to zero last night
on je níčla (figurativno) he is a cipher
dodaj níčlo! add a nought!
izpusti dve níčli! omit two noughts!
biti enaki níčli to be nil
izenačiti z níčlo matematika to equate to zero
nastaviti na níčlo tehnika to zero
absolutna níčla absolute zero
biti na níčli to be at zero
pasti na níčlo to fall to zero

blob [blɔb] samostalnik
kepica, kapljica, mehurček
sleng (cricket) ničla

on the blob ustno
blob of ink packa

cipher¹ [sáifə] samostalnik
številka; šifra, tajna pisava; monogram
figurativno ničla

to be a mere cipher, to stand for a cipher biti ničla, nič ne pomeniti
pogovorno what's the cipher? koliko stane?
to learn ciphers učiti se računati

duck¹ [dʌk] samostalnik
zoologija raca; amfibijsko vozilo
pogovorno srček, ljubček; očarljiva oseba
ameriško, vojska našiv; bankrotnik, dolžnik; invalid
pogovorno nič, ničla (kriket)

a lame duck dolžnik; invalid
like a duck in a thunderstorm potrt, otožen; zgubljen
to play (ali make) ducks and drakes metati žabice (na vodni gladini); zapravljati
to make a duck ne zadeti nobene točke (v kriketu)
like water off a duck's back brez učinka, kot bob ob steno
pogovorno a duck of a očarljiv
(to take to s.th.) like a duck to water (lotiti se česa) z veseljem, brez obotavljanja
a fine day for young ducks deževno vreme
duck's egg šport nič, nobena točka (kriket)

duck's-egg [dʌ́kseg] samostalnik
ničla (kriket)
sleng nič; zelenomodra barva

dummy¹ [dʌ́mi] domačno samostalnik
nema oseba; figura; statist; atrapa; pupa, lutka, maneken(ka); sleparija; butec; cucelj; ničla; slep naboj

naught¹ [nɔ:t] samostalnik
ničla
arhaično nič

to bing (ali come) to naught uničiti, pogubiti, propasti, izjaloviti se
to care for naught za nič ne marati, ne meniti se za nič
to set at naught puščati vnemar, omalovaževati
all for naught vse zaman

nonentity [nə́néntiti] samostalnik
neobstoj, neeksistenca
figurativno niče, ničla

nought [nɔ:t] samostalnik
nič, ničla

to bring to nought uničiti, pokvariti
to come to nought izjaloviti se
figurativno to set at nought prezirati, zasmehovati
noughts and crosses otroška igra na kockastem papirju

null [nəl]

1. pridevnik
neveljaven; nepomemben, nevažen, ničev

2. samostalnik
ničla

pravno null and void neveljaven

o [ou]

1. samostalnik (množina O's, Os, Oes, o's, os, oes)
Črka o; ničla, nič; okrogel predmet, krog

2. pridevnik
petnajsti

two o three 203 (telefon)

ought² [ɔ:t] samostalnik
vulgarno ničla

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

snippet [snípit] samostalnik
odstrižek, izrezek, košček
(često množina) odlomek, drobec, drobtinice (znanja itd.)
ameriško, pogovorno nepomemben človek
figurativno ničla

zero¹ množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)

Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju)

vanish [vǽniš]

1. samostalnik
fonetika drugi element padajočega dvoglasnika

2. neprehodni glagol
(hitro, nenadoma) izginiti, izginjati; izgubiti se iz vida; postati neviden; nehati obstajati
matematika postati ničla

to vanish from sight izginiti iz vida

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)