Zadetki iskanja
- kričáč bawler; screamer, shouter; (otrok) squalling child, noisy brat, pogovorno crybaby
- barker [bá:kə] samostalnik
lajavec, bevskač, kričač
figurativno poveličevalec
sleng revolver, pištola
great barkers are no biters pes, ki laja, ni nevaren - bawler [bɔ́:lə] samostalnik
kričač - ragger [rǽgə] samostalnik
nabiralec cunj, cunjar
domačno razgrajač, rogovilež, zdrahar, zdražbar, prepirljivec, kričač, izgrednik; malopridnež, pridanič, capin - ranter [rǽntə] samostalnik
kričač, kričav, patetičen govornik (deklamator, pridigar); bahač, hvaličavec, širokoustnež; kdor ima glavno besedo
gledališče slab, lažni igralec; napihnjen, bombastičen brbljač, žlabudrač
the ranters antinomisti (verska sekta okoli leta 1645); prvotni metodisti - roarer [rɔ́:rə] samostalnik
rjoveča žival; kričač, razgrajač, rogovilež; nadušljiv konj - rowdy [ráudi]
1. samostalnik
kričač, razgrajač, prepirljivec, pretepač, izgrednik, grobijan, neotesanec, nestrpnež, brutalnež, nasilnež
2. pridevnik (rowdily prislov)
grob, surov, hrupen, pretepaški, prepirljiv, nasilen, brutalen
rowdy-dowdy hrupen in buren - screamer [skrí:mə] samostalnik
kričač
sleng nekaj veličastnega (lepega, smešnega)
tisk, sleng klicaj; z velikimi črkami tiskan časopisni naslov - screecher [skrí:čə] samostalnik
kričač, vreščalec - shouter [šáutə] samostalnik
kričač, razgrajač
politika, ameriško hrupen propagandist - squaller [skwɔ́:lə] samostalnik
kričač, vreščalec - squeaker [skwí:kə] samostalnik
kričač, vreščalec; cvilež, cvilja; stvar ali igrača, ki cvili; mlad ptič, ptiček, golobček
sleng ovaduh, denunciant, izdajalec - squealer [skwí:lə] samostalnik
kričač; cmera, tarnač; mlad ptič, zlasti golob
sleng ovaduh, denunciant, izdajalec - vociferant [vousífərənt]
1. pridevnik
hrupen, zelo glasen, kričeč, razgrajajoč
2. samostalnik
kričač, razgrajač - vociferator [vousífəreitə] samostalnik
kričač, razgrajač - whooper [hú:pə] samostalnik
zoologija divji labod; severnoameriški žerjav; kričač - stentor [sténtə] samostalnik
figurativno gromovit kričač
zoologija trobljica - roaring [rɔ́:riŋ]
1. samostalnik
vpitje, kričanje, krohotanje, tuljenje; grmenje, bučanje, hrup
veterina nadušljivost
2. pridevnik
tuleč, rjoveč; bučen, hrupen, zelo glasen; buren
pogovorno ogromen, neizmeren, kolosalen, strašanski, strahovit; procvitajoč, napreden (trgovina); zelo uspešen
pogovorno odličen (zdravje), izvrsten, sijajen
roaring boy (lad) kričav deček, kričač
roaring business sijajna kupčija
the roaring forties del Atlantika med 40° in 50° severne širine, ki je često viharen
to be in roaring health prekipevati od zdravja
to do a roaring trade delati sijajne kupčije, zelo uspešno trgovati
to set a company roaring spraviti družbo v krohot
/ 1
Število zadetkov: 18