squelch [skwelč]
1. samostalnik
zmečkana masa, kaša, brozga; klokot, čofot(anje)
(= squelcher) pogovorno uničujoč udarec; porazen odgovor
2. prehodni glagol
pogovorno zmečkati, zdrobiti, streti, zmastiti; dokončati (kaj)
figurativno utišati, usta (komu) zamašiti, poraziti (koga) z odgovorom, zbegati
neprehodni glagol
čofotati, klokotati; hoditi v čevljih, polnih vode, ali po razmočeni zemlji; ostati ves osupel, sesesti se